Deli s prijatelji
Ureditev Vrtov

Če imamo odprte oči, kadar smo v prosti naravi, povsod lahko ugotovimo, da so različne rastline vselej v določenih, talnim in vremenskim razmeram prilagojenih združbah. Naravne združbe so najboljša osnova za gospodarjenje z gozdovi, izredno poučne pa so tudi za preučevanje in družljivosti rastlin v vrtnem, parkovnem in krajinskem oblikovanju. Seveda moramo predvsem v vrtnem oblikovanju upoštevati posebne rastne razmere, velikost površine in želje lastnika.

Vrtno oblikovanje oz. ureditev vrtov ni nikakršna modna nečimrnost, temveč kulturna potreba sodobnega človeka in družbe kot celote. Tako velja višja kakovostna stopnja življenja, ki ni vselej odvisna od gmotne blaginje posameznika. Zato ne bi smeli prezreti velikanske odgovornosti, ki bi jo morali imeti vrtni oblikovalci; le-ti se največkrat vse prej kot pravilno lotevajo tega strokovno nadvse zahtevnega dela. Največja pomanjkljivost današnjih vrtnih oblikovalcev je naravnost občudovanja vredno nepoznavanje rastišč in rastlin samih. V pomoč so jim le različni katalogi, ki jih v povprečju bolj približujejo risarjem kot pa resničnim oblikovalcem. Odsev takšnega stanja je ozelenjevalna konfekcija na vsakem koraku.

Spremljava grmovnic in trajnic

Dandanes smo večinoma že pozabili, da za družljivost rastlin, zlasti v vrtnem prostoru, niso pomembne samo talne in podnebne razmere, temveč zlasti in predvsem njihova fiziognomska prilagodljivost, ki edina zmore doseči najvišjo stopnjo lepotne popolnosti v vrtnih motivih in njihovih sestavnih delih – prizorih.

Poleg lesnatih rastlin, ki so nekakšno trajno ogrodje velikopoteznih krajinskih, parkovnih in celo vrtnih prizorov, je spremljava določenega števila manjših grmovnic in cvetnih trajnic nujno potrebna. Kako prazni bi bili v Volčjem potoku prizori ob številnih jezerih, če ne bi bilo tam množice obvodnih rastlin, med katerimi je samo različnih jegličev (Primula) nad 40 vrst in sort. Domala vse so doma v podnožju Himalaje. Zavedamo se, da je v Volčjem potoku še vse premalo takšnih prizorov, ki bi bili ljubitelju in strokovnjaku v pomoč pri oblikovanju npr. okolja vrtnih stopnišč, teras, skaljnjakov, lepotnih vodnjakov, sončnih ur, počivališč in številnih drugih v vrtnem prostoru pomembnih objektov. Koliko nerešenih vprašanj glede tega nas še čaka npr. na pokopališčih, kjer se občani nikakor niso voljni podrediti preprostejšemu načinu urejanja poslednjih naših vrtičev-grobov. Čemu na pokopališčih, kjer rastejo breze, tise in jerebike, ne bi sadili na grobove več nizkega brina, rušja in spomladanskega vresa? Močno se je npr. udomačila raba panešpljice (Cotoneaster), bršljana, šmarne hrušice (Amelanchier) in zelenike ali pušpana (Buxus) pa se ogibamo.

Enovita podoba vrtnega prostora

Vse mikavnejše in trpežne združbe vrtnih rastlin so rezultat pretehtano določenih razmerij med velikimi, večjimi ter nizkimi grmovnicami in cvetnimi trajnicami.

Osnovne prostorske površine v vrtu so največkrat lepo negovane trate. Samo manjše površine, kjer je redna košnja težavnejša, obsadimo s prekrovnimi grmovnicami ali trajnicami. Pomembne prostorske površine v vrtu so tudi zelenjavne grede in sadni del vrta. Vse manj je tudi pri nas vrtov, kjer še sadijo lepotne trajnice, npr. vrtnice, na zelenjadne grede, pač pa jih številni vrtniki sadijo na posebne grede, ki se različno spajajo v enovito podobo vrtnega prostora. Poleg najrazličnejših obrobkov, gred ob hiši, ob živi meji ali ob plotu, preostanejo v naših vrtovih cvetnim trajnicam samo še površine, kjer trava ne uspeva ali pa je ni moč lagodno oskrbovati. Vse več je tudi vrtov na močno nagnjenih terenih (Jesenice, Tržič, Grosuplje, Novo mesto, okolica Maribora, Posavje, Posočje) kjer na strmih terasah navidezno nič ne uspeva dobro. Pa vendar tudi za takšne posebne primere lahko sestavimo nadvse učinkovite združbe vrtnih rastlin, ki so nam večkrat bolj pri srcu kot neusklajeni motivi iz drugih bolj sončnih rastlinskih vrst. Kakšno skrivnostno privlačnost ima že pred koncem zime spomladansko resje (Erica), zlasti če je v pretehtani združbi z rušjem (Pinus mugo), različnimi počasi rastočimi (pritlikavimi) borovci, pritlikavimi smrekami in brini.

Ne nemirno razkrajanje, pač pa lepotno stopnjevanje

Seveda moramo pri izbiri rastlin za ureditev vrtov natančneje premisliti, kaj določen vrtni motiv lepotno stopnjuje in kaj ga nemirno razkraja.

Morda bodo pritlikavi brini ozke vmesne stezice sčasoma prerasli, če ne bomo pravočasno posegli vmes s škarjami. Toda to je malenkostna napaka v primerjavi z nepravilnim izborom rastlin.

In kaj zgornji združbi še lahko dodamo? Ko dodobra odcvetita vres in teloh (Helleborus), ob šmarni hrušici (Amelanchier) že lahko občudujemo cvetje krasotice vseh krasotic – dišečega volčina (Daphne cneorum), ki se kar najbolj nevsiljivo vključuje v zgoraj opisano združbo rastlin. Julija in avgusta cveti drobnocvetna rdeča fuksija (Fuchsia magellanica), septembra pa zlata rozga (Solidago) v družbi modre nebine (Aster sedifolius). Vselej poživljajo motiv pritlikavi iglavci različnih barv in srebrovita bilnica (Festuca scoparia), ki jo preudarno dodamo povsod, kjer naše oko njeno barvitost pogreša. Septembra že spet cveto številne sorte vrese, ki se jim kmalu pridružijo še jesenski žafrani in podlesek.

Komur spomladanski vres ne ugaja in se nagiba k razigrani barvitosti, bo kroglasti srebrni smreki (Picea pungens »Globosa«) rajši pridružil pritlikavi rdeči češmin (Berberis thunb. »Atropurpurea Nana«), modrikasto bilnico in različne belkaste ter sivkaste cvetne trajnice (Anaphalis, Artemisia, Cerastium, Paronichia, Stachys). Takšni združbi dodamo še kakšen šop velelistne homulice (Sedum spectabile, S. Telephium v sortah), kje v ozadju pa metličevje (Sarothamnus) in grmasto deteljo (Lespedeza).

Naravnost nepozaben je lahko motiv iz lesnatega prstnika (Potentilla fruticosa). Številne sorte te nizke grmovnice ne smejo biti nagnetene skupaj, kot je to navada pri javnih nasadih. Lepo cvetje posamičnih grmičev neznansko pridobi lepotno veljavo šele, če je vmes še dovolj prostora za svetlo modro mačjo meto (Nepeta faassenii), za temno modro kaduljo (Salvia) pa tudi za rumeni rman (Achillea), čeprav je visoke rasti. Zgodaj spomladi v tej združbi  morda res ni cvetja, toda takrat ga je povsod na pretek. Cvetja si želimo kasneje, zlasti avgusta in septembra. Lestnati prstnik takrat neutrudno cveti, rumeno barvo pa učinkovito dopolnjujejo omenjene trajnice pa še kakšna nižja sorta svetlo modrega echinopsa.

Kombinacije s perunikami

Lahko bi nanizal nešteto originalnih rešitev. Oglejmo si samo še eno, kjer prevladujejo različne perunike – predvsem bradate. Perunike samo enkrat bujno cveto, potem je pravo lepotno bogastvo le veliko sabljasto listje, če je zdravo. Ni pa nujno, da so perunike vselej same.

Pridružimo jim lahko najrazličnejše vrste trav, med katerimi je zlasti v toplejših krajih najbolj učinkovita pampaška trava (Cortaderia selloana). Njeni veliki cvetni lati so septembra svetleče se srebrnkasti. V to združbo sodijo tudi orjaške vrste eremurusa, različne homulice (Sedum) in celo nekatere relike (Cytisus).

Popolno lepotno in ekološko utemeljena družljivost vrtnih rastlin bo pri nas še dolgo najbolj nedognano poglavje v vrtnem in parkovnem oblikovanju. Potrebni bi nam bili vzori, ki jih zmorejo ustvariti ustanove, kakršna je Arboretum Volčji potok. Vsak navdušen vrtnik ve, da nikakor ni dovolj, če nekaj vzorno nasadimo. Združbo je potem treba nenehno opazovati, jo vzdrževati in dopolnjevati. Povsod v življenju je tako, v vrtnem življenju pa še posebej.

Ureditev vrtov je zahteven podvig, a z malo volje in časa, se da ustvariti na svojem domu raj na zemlji.

Se strinjate? Pozdravček

Deli s prijatelji
Prejšnji članekRastline ustvarjajo lepoto vrta
Naslednji članekPriprava Zemljišča Za Sadno Zelenjavni Vrt
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.