Deli s prijatelji
Urejanje in gnojenje novega zemljišča

Mnogi vrtniki imajo težave z ureditvijo zemljišča ob novo zgrajeni hiši ali drugega zemljišča, ki je bilo doslej neobdelano. Predvsem ne vedo, kako naj takšno zemljišče pravilno pognojijo. Osnovna zemlja na nekultiviranih zemljiščih je neenakomerno porazdeljena in polna gradbenih ostankov, kot na primer proda, betona, ostankov opeke, lesa, železa in podobnega. Največkrat moramo zemljo tudi dovažati.

V takšnem primeru moramo najprej pograbiti kamenje, opeko, ostanke betona, les itd., ter vse to odstraniti. Preostalo zemljo zravnamo in globoko prekopljemo. Pri tem globokem prekopavanju prav tako odstranimo kamenje, ostanke opeke in druge podobne predmete. To storimo najbolje v zgodnji jeseni. Na grobo prekopano zemljo zaenkrat še ne trosimo rudninskih gnojil. Mraz, dež in sneg morajo prek zime opraviti svojo vlogo. Pusta zemlja zamrzne, nakar se odtaja in se sama lepo porazdeli.

Če je prst v globini 30 centimetrov enakomerno porazdeljena, je najbolje, da zemljo spomladi, ko se posuši, presejemo skozi mrežo. To ni težko, če vrt ali zemljišče nista prevelika. Če zemljo dobro presejemo, jo bomo desetletja lahko brez težav obdelovali, ker ni večjih delcev kamenja, ki bi nas pri obdelavi tal ovirali. Mnogokrat nam le ti tudi poškodujejo vrtno orodje, kosilnico za trato in podobno.

Če je zemlja polna grušča in neenakomerna, moramo navoziti 1/4 metra debelo plast nove zemlje. Na izravnano zemljišče, ki smo ga v glavnem pograbili in odstranili kamenje, ga jeseni globoko prekopali in spomladi izravnali, porazdelimo četrt metra visoko plast navožene zemlje. Novo zemljo moramo prav tako presejati ter odstraniti večje kamenje.

Prekopavanje, grabljenje in sejanje so nujni ukrepi, ker le na ta način izravnamo zemljišče in dobimo kakovostno plast tal, ki bo ustrezna za gojitev vrtnin, sadnega drevja in grmičevja, jagodičja in okrasnih rastlin, predvsem trajnic.

Gnojenje

Gnojenje tal je zelo pomembno, vendar pa ni uspešno, če nismo prej zemlje globoko prekopali in odstranili kamenja. Zemlja, ki jo na novo obdelujemo, je navadno zelo pusta, primanjkuje ji humusa. Kdor ima na voljo hlevski gnoj, naj na 100 m2 potrosi 500 kg hlevskega gnoja ter ga podkoplje. Vrtniki s pridom uporabljajo tudi doma pridelan kompost, v novejšem času pa šoto, katere uporaba je najbolj enostavna. Na 100 kvadratnih metrov potrosimo veliko balo bele šote ter jo podkopljemo. Tako je zemlja za prvo silo založena z organskimi gnojili, katerih naloga je predvsem, da kopičijo vlago in rahljajo zemljo.

Ker sama organska gnojila zemlji ne zadoščajo, uporabljamo tudi rudninska gnojila, ki vsebujejo dušik, fosfor in kalij. Poleg teh hranil vsebujejo tudi kalcij, žveplo in železo ter nekatere mikroelemente, kot bor, magnezij, molibden, mangan, baker in cink. Mikroelementi so sicer potrebni v zelo majhnih količinah, pa jih kljub temu ne sme zemlji primanjkovati. To velja posebno za intenzivno pridelovanje zelenjadi. Rastlina sprejema hranila iz zemlje s koreninami. Če je zaloga hranil v zemlji premajhna, se rastlina ne more razvijati, pridelek je majhen, njegova kakovost je slabša. Ker ima vsako rastlinsko hranilo določen učinek, ga mora biti rastlini na voljo v ustrezni količini. Tudi medsebojno razmerje rastlinskih hranil v zemlji mora biti primerno. Da dobimo predstavo o potrebah zelenjadnic po rastlinskih hranilih, navajam razpredelnico o njihovem odvzemu.

Na 100 m2 odvzame srednje velik pridelek naslednje količine rastlinskih hranil:

Zelenjadnica Dušik Fosfor Kalij Kalcij Magnezij
kg kg P2O5 kg K2O kg CaO kg MgO
Zgodnje zelje 1,00 0,45 1,20 2,30 0,25
Pozno zelje 2,50 0,90 3,50 4,50 0,50
Rdeče zelje 3,00 0,80 3,50 2,50 0,35
Cvetača 2,00 0,80 2,10 3,50 0,20
Koleraba 1,00 0,40 2,00 0,95 0,20
Glavnata solata 0,60 0,30 1,00 0,20 0,10
Endivija 0,60 0,25 1,50 0,45 0,10
Špinača 0,70 0,30 1,00 0,20 0,25
Mangold 1,00 0,50 0,90 0,90 0,50
Vrtni korenček 0,60 0,30 0,90 0,25 0,10
Rdeča pesa 1,40 0,50 2,50 1,00 0,45
Radič 1,70 0,50 1,50 0,90 0,10
Paradižnik 1,10 0,30 1,20 1,00 0,15
Kumare 0,50 0,40 0,80 0,30 0,15
Nizki fižol 0,80 0,30 1,00 0,75 0,15
Visoki fižol 1,20 0,35 1,50 1,30 0,20
Buče 0,50 0,60 0,40 0,20 0,20
Čebula 0,90 0,40 1,20 1,00 0,20
Por 1,00 0,35 2,10 1,00 0,20
Zelena 1,80 0,75 3,00 1,20 0,25

 

Posamezne rastline odvzamejo različne množine hranil iz tal. Pri močnem zalivanju so zaradi spiranja izgube hranil večje. Posebno močno se spirajo apno, dušik in kalij. Fosfor je v tleh težje gibljiv, zato se skoraj ne spira v globino.

Za pravilno oceno razpoložljivih in dostopnih rastlinskih hranil v zemlji je potrebna analiza tal, ki nas pouči o reakciji tal (kisla, apnena) in o količini rastlinam dostopnega fosforja in kalija.

Sorodna povezava:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vrt

Sorodna iskanja:

  • Organska gnojila
  • Gnojenje vrta
  • Gnojilo za vrt
  • Priprava vrta

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekJaponska in navadna mahonija
Naslednji članekReja kuncev – linijska in zaprta reja
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.