Deli s prijatelji
Kutina
Kutina

Ste vedeli da je kutina tudi zdravilna rastlina in da je ključnega pomena za varovanje zdravja? Je nekoliko podobna jablani, saj je z njo v bližnjem sorodstvu. Poznana je tudi grmičasta kutina. Plodovi so podobni jabolkom ali hruškam in so dlakavi, dozoreli so zlato rumeni. So trpkega okusa in prijetnega vonja. Surovih kutin ne uživamo, pač pa le kuhane. Zorijo oktobra, dozorijo pa v kleti šele decembra.

In do kam segajo njene korenine? Domovina kutine je severna Perzija. Preko Italije se je razširila v naše kraje, kjer dobro uspeva v vinorodnih območjih in ljubi globoko zemljo. Občutljiva je za pozebe. Plodove obiramo od srede septembra do konca oktobra.

V plodovih je veliko sluzi, vsebuje pektin, mastno olje, amigdalin, fosforno kislino in vitamin C. Sluz, ki ga dobimo z namakanjem kutinovega semena v vodi, se dobro obnese pri raznovrstni zunanji uporabi. Ne velja le za najboljše zdravilo zoper preležanine in opekline, ampak tudi v obliki obkladkov pri vnetih očeh in pri odprti razpokani koži, posebno na prsnih bradavicah.

To lastnost, da učinkuje proti vnetju, ima zaradi tega, ker vsebuje mnogo sluzi in pektina, zato je kutina zelo uporabno zdravilo pri vnetju žrela in sluznic mandeljnov in dihalnih poti. Tudi pri vnetjih želodca in črevesne sluznice ima uživanje kutin zdravilni učinek.

Polega tega, je kutina res dobra zdravilna rastlina za varovanje zdravja saj ublažuje nadraženost in preprečuje vnetje, učinkuje tudi zgoščujoče in sicer zaradi čreslovine, ki jo vsebuje. Ker vleče skupaj, zaustavlja drisko. Zaradi tega, ker zmanjšuje nadraženost in zgošča, je uživanje kutine dobrodejno pri driskah, ki nastanejo zaradi čirov na črevesu.

Naj ne bi bilo vrta brez kutine

Kutina spada, tako kot jabolko in hruška, k pečkatemu sadju. Je zelo dragoceno sadje, ki je veliko premalo cenjeno, še posebej zaradi zdravilnih učinkov. V srednji Evropi kutine ne uživamo presne, ampak iz nje pripravljamo okusne dobrote, kot žele, kompot, sok, vino, liker, kutinovo pecivo in še kaj. Iz kemičnih analiz lahko ugotovimo, da kutina vsebuje zelo veliko raznih mineralnih soli, ki so pomembne za naše zdravje, čistijo kri, preprečujejo razna vnetja, pospešujejo celjenje. Kutina pomaga tudi pri driskah in spremljajočih težavah.

Kutina

Farmacevtska industrija pa iz kutine izdeluje sirup za zdravljenje bronhijev in prehladov. Lahko jo uporabljamo tudi pri obolenjih prostate.

Že v stari Grčiji so znali ceniti sok iz kutine kot blažilno sredstvo pri vročinskih boleznih in hudih kašljih. Zaradi taninske kisline jo cenijo tudi pridelovalci raznih sokov iz jabolk in hrušk, pa tudi kot dodatek k raznim sadnim marmeladam.

Domovina kutine

Njena domovina je Bližnji vzhod vse do Zakavkazja in dežel okrog Perzije. V Iranu še sedaj rastejo divje rastoče kutine, ki zrastejo do 8 m visoko. S pomočjo starih Grkov se je kutina razširila v Sredozemlju.

Botanično ime Cidonia je kutina dobila po deželi na otoku Kreti, kjer so jo gojili že pred več kot 2000 leti.

Rimljani so jo razširili po vsej zahodni Evropi, sedaj pa jo gojijo povsod v Evropi.

Botanične lastnosti

Kutina (Cidonia oblonga) spada h koristnim sadežem, lahko pa jo uporabimo tudi kot okrasno drevo ali grm. Njeni rododendronu podobni listi so res zelo dekorativni.

Po tretjem letu nas nekako konec maja na koncu zelnatih mladic razveselijo skledičasti cvetovi svetlih barv, v pozni jeseni pa posamezni rumeni do zlato rumeni plodovi med temno zelenimi listi.

Zahteve

Kutina je celinsko drevo. V naših razmerah zahteva bolj ali manj tople in zaščitene lege; najprimernejše so sončne. Na splošno velja, da kjer uspevajo pozne sorte hruške, uspevajo tudi kutine. V manj ugodnih krajih moramo paziti, da izberemo za kutino tako mesto, ki je zavarovano proti severu in vzhodu. Kutina zahteva toplo in ne pretežko zemljo, ki mora biti prepustna in globoka. Ker ima plitve korenine, moramo v sušnih krajih med vegetacijo skrbeti za dovolj vlage, zato tudi v mladosti vzdržujemo drevesni koledar. Zelo pomembna je redna preskrba s humusom – šota – slama – kompost. Kutina potrebuje nekako od 6 do 9 g dušika na kvadratni meter na leto. Potrebo po kalciju uravnavamo tako, da skrbimo za kislo reakcijo tal, okrog 5,5 PH. Ne prenaša preveč vlage v zemlji.

Kutina

Obeti za pridelek

Ker od vsega sadnega drevja kutina cveti najpozneje, tj. v drugi polovici maja, ko mine nevarnost pomladanskih pozeb, lahko pričakujemo redne pridelke.

Opraševanje kutin

Kutina je samoplodna, vendar je zaradi biološko opraševalnih zakonov priporočljivo sajenje dveh različnih sort.

Oblika plodov

Glede na obliko ločimo kutine s tako imenovano jabolčno in hruškovo obliko. Nekateri dajejo prednost hruškovim oblikam, ker je njihovo meso okusnejše in mehkejše, imajo pa tudi manjše osemenje. Jabolčne oblike pa imajo bolj suho in aromatično meso, ki je tudi bolj čvrsto. Drevesa jabolčnih oblik so tudi bolj odporna proti zimskemu mrazu.

Pri vsaki sorti torej najdemo določene prednosti in pomanjkljivosti.

Čas sajenja

Ker kutina v jeseni običajno dolgo raste in če mladike ne dozorijo, je rastline bolje saditi spomladi, morda do maja. Če je pozimi -10° C, je tvegano jesensko sajenje. Zemljo za sajenje pripravimo tako kot za jablane.

Obrezovanje kutine

Drevo zraste do 5 m visoko. Ker kutina tvori mešane popke, cvetne pa le na koncu enoletnih mladic, je najbolje, da drevo le redčimo.

Razmnoževanje kutine

Dolgo so kutino cepili na semenjak gloga, kar pa so opustili zaradi prevelike občutljivosti za ognjeni palež. Sedaj kot uspešno podlago uporabljamo tako imenovano MA podlago, ki raste srednje močno; v prvih letih je priporočljivo privezovanje na kol zaradi slabega zraščanja. Novejši poskusi pa kažejo, da kutino lahko uspešno cepimo na jerebiko Sorbus aucuparia. Tako cepljeno drevo raste nekoliko počasneje kot na podlagi MA, je pa veliko bolj odporno proti mrazu in manj zahtevno glede tal. Nekatere sorte pa lahko uspešno razmnožujemo s potaknjenci in koreninskimi izrastki.

Oskrba kutine

V prvih letih po sajenju čez zimo kolobar pokrivamo s hlevskim gnojem, šoto ali slamo, kar spomladi spodkopljemo. Z mineralnimi gnojili gnojimo spomladi in po cvetenju, tj. junija. Vsakokrat potrosimo 3 do 4 g dušika na kvadratni meter in drugih gnojil. Z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo veliko kalcija, moramo biti previdni, ker kutina najbolje uspeva pri slabi kisli reakciji tal.

Sorte kutin

Leskovačka je jabolčne oblike in je v naših razmerah še najbolj razširjena. Vranjska (Dunjac) je hruškaste oblike, kakor tudi šampion, ki je zelo lepa, debelejša od vranjske in ima izrazita rebra, zelo stara sorta iz Madžarske Bereczki (Bereczkego), katere plodovi so veliki, zelo sočni in bogati s sladkorji. Pri nas najdemo še Paradžisko sorto in sorto Triumf.

Zrela kutina osveži prostor; naše stare mame so kak sadež nastavile na okensko polico in stanovanje je prijetno zadišalo.  Poskusite…

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekZaprtost Pri Psih
Naslednji članekSadno Drevje – Precepljanje Sadnega Drevja
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.