Deli s prijatelji
Varstvo vinogradov v spomladanskem času
Varstvo vinogradov v spomladanskem času

Vinska trta spada med rastline, ki so za bolezni in škodljivce zelo občutljive. Prav zaradi tega se že takoj ob začetku rasti pričnejo prve skrbi, kako bi jo obvarovali pred napadom bolezni in škodljivcev, oziroma pred škodo. Pri tem moramo vedeti, da lahko proti boleznim ukrepamo samo preventivno ali zaščitno, to je takrat, ko se bolezen še ni pojavila. Rastline moramo torej obvarovati pred okužbo, saj je po okužbi največkrat težko kaj prida pomagati, dostikrat pa ne zaleže nobeno škropljenje več.

Pri škodljivcih je drugače. Proti njim škropimo navadno šele takrat, ko smo prvi napad škodljivca šele odkrili. To velja zlasti še takrat, kadar moramo uporabljati zelo strupena kemična sredstva. Res pa je, da izjemoma tudi proti škodljivcem škropimo preventivno, navadno takrat, kadar gre za vrste, ki jih v začetku le težko opazimo ali pa jih sploh ne moremo videti, ker so s prostim očesom nevidne, kakor na primer pršice šiškarice. Vse druge škodljivce pa lahko opazimo, bodisi s prostim očesom, bodisi s povečevalnim steklom ali lupo, ki vsaj petkrat do desetkrat poveča. Seveda pa je treba dobro odpreti oči, saj mora biti vinogradnik tudi dober opazovalec.

Še zaprta ali pa komaj napenjajoča se očesa lahko objedajo hroščki – rilčkarji, čeprav se to zgodi le redko kdaj. Ob natančnejšem pregledu opazimo, da so očesa objedena, nikjer pa ni najti povzročitelja. Hroščki – rilčkarji namreč objedajo samo ponoči, podnevi pa so skriti v površinski plasti zemlje pod trtami. Navadno gre za več vrst hroščkov, ki so temno sive do črne barve in imajo glavo podaljšano v kratek in močan rilček, dolgi pa so okoli 0,5 do 1 cm. V primeru, da opazimo takšno škodo, ni druge pomoči, kakor da vinograd takoj poškropimo z ustreznim škropivom. Prav zato, ker je napad hroščkov rilčkarjev sorazmerno redek, nas navadno preseneti.

Zadnje čase imamo v vinogradih vse več težav tudi s pršicami. Gre za tri vrste pršic, od katerih sta dve pršici šiškarici, ki ju s prostim očesom ne moremo videti, pa tudi lupa nam kaj prida ne pomaga. Prva je pršica, ki povzroča tako imenovano akarinozo ali trsno kodravost. Zaradi nje očesa nočejo odganjati, ko pa odženejo, se poganjki slabo razvijajo, lističi na njih pa so malo izmaličeni in kažejo svetle zvezdaste lise. Druga pršica povzroča na listih vinske trte značilne izrastke ali šiške, ki so na zgornjo listno stran izbočene in pozneje rumenkasto ali rdečkasto obarvane, na spodnji listni strani pa so obdane z gostimi belkastimi dlačicami, ki pozneje porjavijo. V primeru močnejšega napada pride tudi do uničenja kabrnkov.

Proti obema pršicama šiškaricama je mogoče škropiti v času napenjanja očes z 1 % oleodiazinonom. Zelo pogosto se s pridom uporablja tudi 0,75 % cosan. V nobenem primeru pa ne smemo obeh pripravkov mešati ali uporabljati enega za drugim, ker sicer lahko pride do ožigov. Ob zelo močnem napadu pršic pa navadno oba omenjena pripravka nista dovolj učinkovita. Po novejših izkušnjah se je dobro odrezal pripravek neoron v 0,1 % koncentraciji, vendar žal tega pripravka pri nas velikokrat ni možno kupiti. Neoron ima to prednost, da učinkuje tudi proti tretji pršici, to je proti sadni pršici ali rdečemu pajku, sicer pa sam pripravek ni nevaren, saj je praktično le malo strupen.

Proti pršicam šiškaricam bomo škropili le takrat, kadar smo v preteklem letu opazili močnejši napad. Če si nismo povsem na jasnem, se raje posvetujmo s strokovnjakom.

Sadna pršica ali rdeči pajek prezimuje v obliki zimskih jajčec karminasto rdeče barve na enoletnem in starejšem lesu ob očesih in na hrapavih mestih. Posamezna jajčeca le težko opazimo s prostim očesom, vidimo pa lahko večje skupine takih jajčec. Med odganjanjem očes se iz jajčec izležejo ličinke, ki se spravijo na komaj razvite lističe in jih uničijo. Mnogokrat se ta pršica pojavi tudi malo pozneje, ko so poganjki že nekaj centimetrov dolgi. Vsekakor pa se jo da videti in se nam zato ni težko odločiti za zatiranje. Škropimo samo v primeru napada, nikoli pa kar tako na pamet, oziroma preventivno. Zavedati se moramo, da ima uporaba kemičnih sredstev tudi slabe plati, zato jih ne trosimo kar tjavdan. To velja še zlasti za rdečega pajka, pri katerem se nesmotrna uporaba kemičnih sredstev kaj hitro maščuje še z močnejšim napadom. Proti sadni pršici škropimo po potrebi. Ob zelo močnem napadu je treba proti sadni pršici dvakrat škropiti.

Zelo pomembno je pravočasno škropljenje proti glivičnim boleznim vinske trte. Kakor sem že zapisal, je učinkovito le preventivno škropljenje in se zamujenega navadno ne da več nadoknaditi. Na bolj prepustnih, lahkih, peščenih tleh, ali pa kamnitih tleh, kjer se rada pojavlja suša, zelo lahko pride do pojava glivične bolezni, ki ji pravimo rdeči listni ožig. Res pa je, da ta bolezen povzroča rdeče pege le na rdečih oziroma črnih sortah, medtem ko so pege pri belih sortah rjave barve. Vedno pa so obdane z rumenim robom. Pege lahko zajamejo tudi večji del lista in je lahko v posameznih letih ta bolezen bolj nevarna od peronospore. Bolezen je pogosta zlasti v letih, ko je vreme ob začetku vegetacije mokro in deževno, pozneje pa pride do pojava suše. Navadno je pojav rdečega listnega ožiga omejen na določena vinogradniška področja, npr. na Haloze, Bizeljsko, Dolenjsko, na drugih področjih pa se pojavlja le občasno.

Bolezen lahko preprečimo samo s pravočasnim škropljenjem. Pravočasno pa pomeni takrat, ko so poganjki vinske trte dolgi 5 do 10 cm, oziroma, ko imajo 4 do 6 lističev. Vsako poznejše škropljenje ostane brez učinka in ne pomaga več, čeprav se bolezen pojavi šele kakšen mesec pozneje, se pravi, navadno šele v juniju. Proti rdečemu listnemu ožigu sta učinkovita pripravka dithane M-45 in antracol (oba v 0,2 % koncentraciji). Čeprav učinkujejo tudi bakrovi pripravki, jih ne bi priporočal, ker zadržujejo rast. Mnogokrat lahko to škropljenje združimo z zatiranjem rdečega pajka. Zelo priporočljivo pa je, da dodamo vedno cosan v 0,3 odst. koncentraciji, da tako že preventivno preprečimo pojav oidija.

Škropljenje proti rdečemu listnemu ožigu je priporočljivo ponoviti v drugi polovici maja, saj je škropljenje v tem času učinkovito tudi proti sušici kabrnkov, ob dodatku cosana pa tudi proti oidiju.

O vseh nadaljnjih škropljenjih pa boste lahko brali kdaj drugič, saj se mi danes že malo spi :-)

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja:

  • Vinska trta
  • Vinska trta obrezovanje
  • Vinska trta sajenje
  • Vinska trta škropljenje
  • Vinska trta bolezni
  • Avtohtona vinska trta
  • Vinska trta brez škropljenja
  • Vinska trta za brajde
  • Divja vinska trta
Deli s prijatelji
Prejšnji članekBodika, božikovina ali božje drevce (Ilex aquifolium)
Naslednji članekRododendron in azaleja
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.