Deli s prijatelji
Velecvetni lučnik
Velecvetni lučnik

Velecvetni lučnik je iz družine črnobinovk – Schrophulariaceae. V prvem letu razvije pritlične liste v obliki rozete. Listi so mehko dlakavi, jajčasti in dolgi do 30 cm. V drugem letu pa zraste do 2 m visoko volnato dlakavo steblo, ki je v spodnjem delu poraslo s sedečimi dlakavimi listi, v zgornjem pa so rumeni cvetki z rdečkastimi volnato dlakavimi prašniki združeni v dolga klasasta socvetja. Cveti od julija vse do septembra. Cvetovi imajo prijeten vonj in čebele jih pridno obletavajo. Septembra se pojavijo plodovi – glavice s številnimi drobnimi semeni. Tisoč semen tehta 0,09 do 0,18 g. Seme kali v temi, kalivost pa je 80%. Pridelek semena je velik, tudi do 2000 kg/ha.

Zelišče je razširjeno po vsej Evropi. Raste na grušču ob poteh, po posekah in med grmovjem v alpskem, predalpskem in panonskem svetu.

Za pridelovanje lučnika izberemo majhne sončne lege s srednje težko in rodovitno zemljo. Pridelovati začnemo s semenom ali sadikami, t. j. dveletno ali enoletno. Seme posejemo neposredno na stalno mesto, seveda v dobro pripravljeno, prerahljano zemljo, in ga rahlo zagrnemo. Sejemo maja na medvrstno razdaljo 70 cm. Semenu primešamo seme markirne rastline, saj lučnik kali 7 do 14 dni. Vmesni prostor med vrstami lučnika izkoristimo za pridelovanje drugih, običajno zelenjavnih rastlin, kajti lučnik ostane v prvem letu v pritlični listni rozeti. S setvijo na stalno mesto ne hitimo, saj želimo, da rastlinice dočakajo zimo krepke in da se listi ne preraščajo. Zato rastlinam ne damo preobilice hranil. Kljub temu da daje dveletno pridelovanje največji pridelek, pa se je razvilo tudi enoletno pridelovanje, da ne ostanemo na tej površini eno leto brez pridelka. Za neposredno setev potrebujemo 3 kg semena na hektar, če vzgojimo sadike na gredi in jih jeseni ali spomladi presadimo na stalno mesto, pa le 0,5 do 1 kg. Vzgojene rastlinice dobro oskrbujemo, da postanejo krepke; presadimo jih na stalno mesto na njivo ali gredo jeseni, lahko tudi spomladi. Če jih sadimo jeseni, storimo to dovolj zgodaj, da se do zime dobro ukoreninijo. Lahko jih sadimo na razdaljo 70 X 20 ali 60 X 45 cm. Spomladi sadimo do konca aprila, saj čas sajenja vpliva na pridelek. Posajene rastlinice moramo zaliti ali pa saditi pred dežjem. Če so rastlinice slabo prezimile, spomladi prazna mesta ponovno posadimo. Nasad lučnika čez leto dvakrat okopljemo ali kultiviramo. Ko so rastline visoke pol metra, odlomimo vrh, da se razvije več stranskih vrhov, kar poveča pridelek cvetja. Gnojenje je odvisno od založenosti tal in videza rastlin: do 50 kg N, 20 kg P2O5 in 60 kg K20. Obdelovanje s kultivatorjem ali frezo končamo, ko se začno razvijati cvetoča stebelca.

Velecvetni lučnik
Velecvetni lučnik

Kdaj obiramo velecvetni lučnik

Velecvetni lučnik obiramo večkrat od junija do septembra, kot se pač razvijajo in odpirajo cvetovi. Obiramo, ko ni megle in v sončnem vremenu. Samo obiranje je zahtevno po času in stroških. Uporabni so le rumeni venčni listi brez zelene čaše. Obiramo dopoldne, saj popoldne cvetovi že odpadajo, teh ne nabiramo, ker so prezreli. Vsak dan, ko ne nabiramo, se zmanjša pridelek. Nabrani cvetovi so občutljivi, zato jih ne smemo tlačiti, ker se hitro ogrejejo. Pri obiranju moramo paziti, da nas ne pičijo čebele. Za nabiranje 10 kg svežih cvetov, kar je 1 kg suhih (10:1), potrebuje izučen delavec 7 do 8 ur. Nabrane cvetove moramo hitro posušiti, najboljše še v sušilnici, razgrnjene v tanki plasti. Za sušenje je primerna temperatura 50 do 60 °C in dovolj prepiha. Cvetove moramo posušiti še isti dan toliko, da jih s prsti zmeljemo v prah. Tako suhe cvetove, ki so svetlo živo rumene barve, uskladiščimo v zaprtih dozah ali škatlah, kjer so zavarovane pred vlago. Sušenje pri naravni toploti ni primerno, saj pri tem cvetovi porjavijo in se pokvarijo.

Cvetovi lučnika (Flos Verbasci) so zdravilo, ki vsebuje glikozidne saponine, ti so poglavitna učinkovina, poleg njih pa še sluzi in flavonoide. Deluje kot izkašljevalno sredstvo pri kašlju in vnetju dihal. Cvetovi lučnika se uporabljajo za pripravo sirupov in čajev za zdravljenje dihal (species pectorales).

Deli s prijatelji
Prejšnji članekPiranja iz družine karacinidov
Naslednji članekCvrenje v globoki maščobi
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.