Deli s prijatelji
Vinika
Vinika

Vinika, divja trta, ameriška trta, indijansko grozdje – to so le nekatera imena, ki si jih je pri nas prislužila ena od najbolj razširjenih prekrivalk starih in manj starih zidov. Z viniko hitro in uspešno prekrivamo puste in po nepotrebnem velike betonske opornike in pregrade. Z njo tudi marsikdaj blažimo grozljivi videz propadajočih graščin.

Jeseni vinika namesto nas in zaradi naših grehov pordeči. Zakrije nekdaj čudovita pročelja, ki propadajo in za katerih propad smo le mi krivi, pa naj se še tako izgovarjamo na hudo preteklost, na turška in laška ropanja. Vinika ne samo da prekriva razpadajoča obzidja, celo zadržuje v svojem trdnem objemu klesane umetnine, ki bi sicer brez objema žive rastline že zdavnaj zgrmele v globino in v pozabo. Tako je vinika lahko prekrivalka grdih sodobnih cementnih površin in sočasno nekdaj čudovitih pa po naši nemarnosti propadajočih in seveda sedaj tudi ne preveč mičnih ostankov kulturne dediščine.

V nedotaknjenem okolju, ki ne pozna tujih rastlin, se namesto vinike bohoti bršljan, ki ima eno samo prednost: vedno, celo v najbolj mrzlih zimskih dneh, je zelen. Kar dolgočasno enak je, medtem ko se listopadna vinika jeseni obarva s čudovitimi rdečkastimi odtenki, in če jo v poletnih dneh prezremo, to jeseni preprosto ni mogoče. Jesenska barva listja vinike je vse preveč zapeljiva, da bi ušla našemu pogledu.

Do tovrstnih prekrivalk sten ima veliko ljudi odklonilen odnos. Pogosti so trdno ukoreninjeni predsodki, da npr. bršljan uničuje fasado, da naj bi bila fasada, prekrita z bršljanom, vlažna. Stena, prekrita z debelo plastjo popenjavke, je dom številnim živim bitjem, ki niso zmeraj priljubljena. Tu je dom martinčkov, komarji niso redki, pa tudi drugi mrčes se med listi prekrivalk nemoteno razmnožuje. Tudi to, ne samo jesenska lepota vinike, je izločila bršljan iz izbire. V jesenskih in zimskih dneh, ko vlaga postane resna težava, vinika namreč odvrže listje in stena je zračna in suha, kolikor je pač v tem letnem času lahko kamnita ali betonska stena sploh brez vlage.

Ko pregledamo uveljavljanje posameznih stenskih prekrivalk, pridemo do zanimivih ugotovitev. V začetku romantičnega odnosa do ruševin, ki se ujema z romantiko in z viteškimi romani devetnajstega stoletja, je imel posebno veljavo nekdaj zelo zaničevan bršljan. Človeško oko ni nikdar zadovoljno za daljši čas in potrebuje spremembe; tako je navadni bršljan kmalu postal preveč vsakodnevna zadeva. Poskušali so ga zamenjati z velikolistnimi bršljani v bolj toplih območjih in pozneje še s pisanolistnimi zvrstmi.

Pot k še večji pisanosti je nakazovala vinika, severnoameriška vrsta, ki je že kmalu po odkritju hladnejših ameriških predelov dobila ustrezno mesto v evropskem vrtnarstvu in ga ohranila do danes. Viniko poznamo pri nas predvsem v dveh različkih.

Navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia)
Navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia)

Navadna vinika

Navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia) ima petdelne liste in oprijemalne blazinice, ki so pa le hvaležne za oporo. Spomladi in v jeseni je listje karminasto rdeče.

Veitcheva vinika (Parthenocissus tricuspidata)
Veitcheva vinika (Parthenocissus tricuspidata)

Veitcheva vinika

Dosti bolj priljubljena je veitcheva vinika (Parthenocissus tricuspidata), ki so nam jo prinesli kitajski in japonski vrtnarji. Je bolj bujne rasti, oprijemalne blazinice se oprijemajo še tako gladke površine in so tako trde, po drugi strani pa tako nežne, da ostane površina, ko viniko odstranimo, nepoškodovana. To je vsekakor izredna prednost, ki to prekrivalno vrsto dviga nad večino podobnih, saj imamo prav z odnosom med popenjavko in podlago redne težave. Listje pri tej viniki je veliko in lepo, celostno, čeprav nazobčano. V plasteh temeljito prekriva podlago. Jeseni je izredno lepe barve. Ime veitcheva vinika je nekoliko neposrečeno, ker ga zasluži le posebna sorta P. tricuspidata ‘Veitchii’, ki ima nekoliko manjše in manj nazobčane liste, torej to naj bi bila veitcheva vinika »na kvadrat«. Druge, primernejše oznake za zdaj ni in tokrat v našo tolažbo – to ni samo naš, temveč splošni problem poimenovanja, če seveda ne štejemo strokovnjakov, ki uporabljajo samo latinščino.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekStajska metlika in sorodne vrste
Naslednji članekVrtne trajnice za kisla tla
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.