Deli s prijatelji
Voda
Voda

Med temeljne prvine, ki jih uporabljamo pri krajinskem oblikovanju, spada poleg zemlje, rastlin in gradiv za tlakovanje tudi voda. Za vodo kot oblikovalsko prvino so značilne določene lastnosti, ki jih pri drugih prvinah ne najdemo in s katerimi daje prizorišču, v katerem se nahaja, enkraten značaj. S svojo prisotnostjo pa vsekakor prispeva k zvečanju prizoriščne raznovrstnosti in zanimivosti, kar se kaže tudi v tem, da je prizorišče z vodo privlačnejše in prijetnejše za bivanje od tistega, v katerem je ni.

Kot pomembno, marsikdaj celo temeljno oblikovalsko prvino zasledimo vodo v vseh pomembnejših zgodovinskih objektih vrtne arhitekture in tudi v zasebnih ter javnih zelenih površinah današnjega časa.

Oblikovalske značilnosti vode

Med značilne lastnosti, zaradi katerih ima voda posebno oblikovalsko vrednost, štejemo: gladko in homogeno teksturo površine, pojav izrazitega svetlobnega odboja, zrcaljenje okolja na vodni gladini in sposobnost gibanja. Nadalje je značilno, da voda nima niti lastne oblike, velikosti ali barve.

V naravi je voda v dveh stanjih. Mirujoča, ujeta v jezero, kotanjo ali bazen (pozimi tudi kot zaledenela in trda) ter dinamična in spreminjajoča se voda. Mirujoča voda ima značilnost ploskve, katere tekstura ni stalna, pač pa se odziva na delovanje zunanjih sil (vetra, dežnih kapelj itd.), s čimer se spreminja od rahlo nagubane do vzvalovane. Kljub temu pa je zanjo značilna izredna homogenost in gladkost, s čimer ustvarja izrazito kontrastno razmerje do drugih ploskovnih prvin, katerih teksturne lastnosti so po navadi bolj izstopajoče, grobe (pesek, prodniki, trata). Kot posledica gladke teksture se pojavlja odboj svetlobe, zaradi česar lahko majhen vodni bazen, ki ga namestimo v temnejši, z vseh strani zaprt zunanji prostor, uporabimo za njegovo osvetljevanje. Kadar pa je vodno dno globoko ali temno, se na vodni površini pojavi zrcalna slika okolja, ki jo obdaja. Včasih so se na vodni gladini zrcalile predvsem mogočne zgradbe, današnja stanovanjska arhitektura pa je le redkokdaj tako zanimiva, da bi se ogledovala v vodi. Zato izbiramo za odsev v vodi raje zanimive podrobnosti (pergole, cvetoče trajnice, drevje ali skulpture).

Voda kot ploskovna prvina ima tudi značaj nevtralne površine, podobno kot trata, na katero lahko postavimo prvino bogatih barv ali oblik (skulpturo, lonec s cvetočimi rastlinami, drevo zanimive oblike rasti itd.), ki bodo na njej prišle do pravega izraza.

V popolnoma drugačni luči se nam pokaže gibajoča se voda, ki se nenehno spreminja in je na vsakem koraku drugačna, s seboj pa prinaša celo vrsto pojavov (vrtince, slapove, tolmune, valove, vodomete, vodno meglico, razpršene kapljice itd.). Voda v tem primeru ne nastopa več kot statična ploskev, ampak kot dinamična prostornina. Obenem je značilno, da poleg vidnih ustvarja tudi slišne vtise, ki so prijetni že sami po sebi, lahko pa jih uporabimo za prekrivanje drugih, nezaželenih glasov. Glede na to, da voda nima neke določene oblike, ampak prevzame obliko prostornine, v kateri se nahaja, jo v vrtu lahko načrtujemo kot formalno ali organsko oblikovano.

Med formalne ali geometrijsko oblikovane vodne površine spadajo v vrtu tiste, ki imajo določeno pravilno obliko ali obliko, ki izhaja iz osnovnih geometrijskih likov. Mednje torej spadajo vse vrste bazenov, od tistih najmanjših za napajanje ptic do velikih.

Pri formalnem oblikovanju vodne površine poskušamo uporabiti in izkoristiti vse oblikovalske lastnosti vodne površine (teksturo, odboj, odsev, sposobnost gibanja), zato ima formalno oblikovana voda predvsem izrazito okrasni pomen.

Odvisno od svoje velikosti lahko postane vodni bazen glavna, dominantna točka vrtne ureditve ali pa nastopa le kot majhen del skladno oblikovane celote. Poleg samih lastnosti vodne površine je pri formalnem oblikovanju izredno pomembno tudi oblikovanje roba prostornine (bazena, vodnjaka, posode), v kateri se voda nahaja, ki lahko še dodatno prispeva k njeni poudarjeni in dominantni vlogi.

Dodatno poudarimo vlogo vode tudi s tem, da jo postavimo nad nivojem tal, pri čemer lahko na nešteto možnih načinov izkoristimo njen dinamični značaj.

Ob formalno oblikovani vodni površini imajo rastline le sekundarni pomen. Ponavadi jih ni ali pa sadimo take, ki s svojo poudarjeno vertikalno rastjo ustvarjajo izrazito kontrastno razmerje do horizontalne vodne površine.

Načela, ki jih upoštevamo pri oblikovanju neformalne ali naravno oblikovane vodne površine, so seveda popolnoma drugačna.

Pri naravnem načinu oblikovanja vode si prizadevamo predvsem to, da bi ustvarili in posnemali naravne razmere, ki so značilne za vodni ali obvodni biotop. Pri tem se lahko odločimo za ureditev tekoče vode v obliki manjšega ali večjega potoka ali stoječe vode v obliki vodne kotanje. V obeh primerih torej uporabimo vodo kot medij, kot življenjsko okolje, v katerem uspevajo določene rastline in živalske vrste, zato so te njen bistveni in sestavni del.

K naravnemu videzu vodne kotanje največ pripomoreta njena oblika in lega v vrtu. Vodna kotanja mora vsekakor ležati na najnižji točki zemljišča, kjer je logično pričakovati pojav stoječe vode. Sama oblika kotanje mora biti nepravilna, robovi niso jasno izraženi, prehod med vodo in okoljem pa je zabrisan in ga oblikujejo rastline. Kadar je kotanja umetno zatesnjena, moramo vsekakor paziti, da je vedno do roba polna vode, da umetna zatesnitev ne pride na dan.

Tudi bližnja okolica vodne kotanje mora izražati prisotnost vlažnih rastiščnih razmer, kar se kaže v premišljeni izbiri drevesnih in grmovnih vrst.

V bližino naravno oblikovane vodne kotanje pa vsekakor ne spadajo niti cvetlične niti druge formalno oblikovane prvine (žive meje, suhozidi, skalnjak itd.), ki kažejo le na oblikovalsko nedoslednost in v prostor vnašajo nered.

Tudi ureditev potoka v vrtu je zahtevno delo, ki terja veliko pozornosti pri opazovanju naravnih razmer in zakonitosti, če hočemo doseči naraven videz poteka vode.

Formalno oblikovane vodne površine so vsekakor primerne za sodobne, majhne, mestne in primestne vrtove, ki so po navadi tudi sami že formalno zasnovani ter s tem postanejo bolj zanimivi in raznovrstni. Neformalno oblikovane vodne kotanje ali potoke pa raje nameščamo v večje vrtove, posebno pa še tja, kjer se voda nahaja že sama po sebi bodisi kot občasno vlažna depresija ali stalno prisotna voda. Le tam bomo namreč lahko ustvarili kompleksen vodni biotop, ki bo kot tak tudi lahko zaživel.

Voda v zgodovini vrtne arhitekture
Voda v zgodovini vrtne arhitekture

Voda v zgodovini vrtne arhitekture

Vodo kot eno glavnih prvin oblikovanja lahko zasledimo v vseh stilnih obdobjih vrtne arhitekture. Pri tem se pojavlja v dveh temeljnih oblikah: ali kot formalno ali neformalno – organsko – oblikovana. Začetki formalnega oblikovanja vodne površine kot tudi celotne vrtne zasnove izhajajo iz obdobja starega Egipta, kjer so prav mreže namakalnih kanalov postale osnovni skelet ob njih razvijajočega se vrta. Voda je pravzaprav omogočila razvoj in rast rastlin, sprva le koristnih, pozneje pa tudi okrasnih.

Voda pa ni nastopala le kot pravilno oblikovana, mirujoča ploskev. Predvsem v perzijskih vrtovih so prvič bogato izkoristili njeno sposobnost gibanja, zato jo zasledimo v najrazličnejših stanjih, od rahlo žuboreče do mehko padajoče iz nešteto vodometov. Tudi tu je bila voda tista primarna prvina, ki je omogočala bujno zelenje sredi aridne krajine in ustvarjala prijetno bivalno ozračje, obenem pa postala bogato dekorativna. Vodni motiv lahko nato spremljamo v starorimski in grški kulturi, pozneje pa v mavrskih vrtovih na ozemlju Španije, kjer je bil prav tako bogato izkoriščen, ter v srednjeveških vrtovih ob samostanih in gradovih. V slednjih, ki so bili tudi sicer skromni in oblikovno preprosti, nastopa predvsem kot osrednja fontana.

Ponovno veljavo, predvsem pa nesluteno dekorativno vrednost je voda dobila v dobi renesanse in pozneje v baroku. Eden izmed najuspešnejših primerov uporabe vode iz obdobja italijanskega renesančnega vrta je vsekakor Villa d’Este, kjer najdemo vodo v vseh oblikah, od mirne gladke ploskve do bogato šumečih kaskad in vodometov. Tudi v poznejših baročnih vrtovih je voda zastopana v vseh oblikah, ki jih je odkrila že renesansa, le da so se njene površine skladno z razvojem vrta močno povečale.

Po drugi strani naletimo na neformalni način oblikovanja tako vodne površine kot celotnega vrta že zelo zgodaj, in sicer v času stare Kitajske in Japonske. Tudi tu je voda osnovna prvina, vendar ne zaradi svoje redkosti, saj je je v izobilju, pač pa ima – podobno kot ostale vrtne prvine (skale, vednozeleno drevje itn.) – močan simboličen pomen, ki izhaja iz filozofije dojemanja sveta in življenja. Motiv vode in gore je nepogrešljiv in ga lahko v taki ali drugačni izvedbi, oblikovno vselej bogati, zasledujemo do japonskih vrtov današnjega časa. Po drugi strani pa se pojavi organsko oblikovanje tudi v Evropi, prinese pa ga krajinsko gibanje v Angliji v 18. stoletju. Osnovne prvine krajinskega vrta postanejo skupine dreves, gladka tratna površina in voda, ki pa ni več ujeta v pravilno oblikovane bazene, ampak nastopa kot naravno oblikovano jezero.

Voda na vrtu
Voda na vrtu

Razlogi za vpeljevanje vode v vrt

Pomembnejši razlogi, zaradi katerih tudi danes vpeljujemo vodo v vrtove, so predvsem tile:

  • Večanje raznovrstnosti in zanimivosti prostora. Vsak vrtni prostor postane z vodno ploskvijo bolj zanimiv in privlačen. To dejstvo izhaja iz lastnosti, ki jih ima voda in ki jih pri drugih prvinah, s katerimi oblikujemo vrtno okolje, ne najdemo. Predvsem so zanimive lastnosti kot npr. odboj svetlobe, s čimer postane vrtni prostor svetlejši in na videz večji. Prijetnost prostora, v katerem je voda, izhaja tudi iz vrste kontrastnih razmerij, ki nastanejo v odnosu med vodno ploskvijo in drugimi ploskovnimi oziroma prostorninskimi prvinami. Na primer: gladko – grobo, prozorno – neprozorno, mehko – trdo, brezbarvno – nasičenih barv, horizontalno – vertikalno.
  • Vpliv na mikroklimatske razmere. V krajih s suhim in vročim podnebjem je voda vsekakor dobrodošla prvina, ki s svojo prisotnostjo vpliva na gibanje zraka, ga vlaži in hladi in s tem ustvarja prijetne zunanje bivalne razmere. Njen vpliv še povečamo z uporabo vodometov.
  • Za ločevanje različnih vrtnih delov. Voda nas zaradi lastnosti, ki jih ima (je mokra, mrzla, po njej se ne da hoditi), ponavadi odvrača od tega, da bi jo uporabili kot pohodno površino. Zato ima lahko v vrtu podobno vlogo kot nizek zid ali ograja, tj., da preprečuje neposreden dostop do določenega vrtnega predela, ne ustavlja pa pogleda. Da lahko opravlja tako nalogo, mora biti vodna površina predvsem dovolj široka, da je ni mogoče preskočiti, in dovolj dolga, daje ne obidemo.
  • Za obogatitev otroške igre. V določenem obdobju oblikovanja otroške zavesti igra voda pomembno vlogo, saj jo otroci vnašajo v svojo igro kot nepogrešljivo sestavino. Privlačna je zato, ker ponuja nešteto možnosti uporabe, od tega, da je vezivo za različna nesprijeta gradiva, do tega, da se otroci v njej lahko kopajo in jo pijejo. Zato zadostuje že vodovodna pipa in plitek bazen. Še bolj zanimiva je vrsta majhnih bazenov, v katerih lahko pretakanje vode nadzorujejo otroci sami.
  • Za kopanje. Vsekakor je privlačno, če imamo na vrtu plavalni bazen, čeprav ga v naših podnebnih razmerah lahko uporabljamo le zelo kratek del leta. Zaradi njegove velikosti je treba plavalni bazen še posebno skrbno načrtovati. Zelo hitro se namreč lahko spremeni v osrednjo in najbolj izstopajočo točko v vrtu in s tem močno vpliva na razvoj ostale vrtne zasnove. Problematična je predvsem njegova modra barva, ki mu daje videz športnega objekta, videz nečesa, kar v hišni vrt pravzaprav ne spada. Zato je pomembno, da plavalnemu bazenu namenimo samostojen in zaključen del vrta, ki je s hišo tesno povezan, obenem pa od ostalega vrtnega prostora ločen z različnimi grajenimi ali rastlinskimi zasloni.
Deli s prijatelji
Prejšnji članekNavadni slez – Althaea officinalis
Naslednji članekVrt v zgodovini in danes
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.