Deli s prijatelji
Dolomedes fimbriatus

Tudi vodni pajek kot pajkovci (Arachnoidea) so nezaželene živali in vsaka gospodinja bo brž odstranila pajčevine po kotih, čeprav je hišni pajek koristen že zato, ker uničuje in lovi muhe in sploh vse dvokrilce (Diptera). V naših krajih je le malo vrst pajkov, ki bi bili nevarni človeku. Ko pa že govorimo o pajkih, mislimo seveda le na tiste, ki predejo mreže, čeprav sodijo v obširno skupino pajkovcev tudi ščipalci škorpijoni (Scorpionida), paščipalci (Pseudoscorpionida), temačniki (Solifuga), pajkoščipalci (Pedipalpi), križevci (Arancae), suhe južine (Opiliones) in pršice (Acari). Največ je pajkov, ki predejo mrežo, saj so jih po vsem svetu našteli kar 35.000 vrst. Vsem pajkom je skupno, da imajo štiri pare nog hodilk in pipalke. Telo se nam zdi, kot bi bilo preščipnjeno v dva dela – glavoprsje (glava in oprsje združena) in zadek. Na zadku ima pajek predilne bradavice (preobražene noge!), ki proizvajajo snov, iz katere potem spredejo svojo mrežo. Vzorci mrež so pri isti vrsti pajkov običajno enaki, tako da se da včasih že po mreži sklepati, za katere vrste pajkov gre. Pajki nimajo fasetnih oči, temveč 6 do 8 posameznih (pikčastih) oči. Najmanjši evropski pajki merijo le nekaj več kot milimeter, največji pa nekaj več kot 2 centimetra. Le malokateri živijo po več let, izjeme so tropski ptičji pajki, ki živijo tudi po več desetletij.

Vodni Pajek - Dolomedes fimbriatus
Vodni Pajek – Dolomedes fimbriatus

Pajki in Hrana

Pajki se hranijo pri nas z žuželkami (Insecta), stonogami (Diplopoda) in tudi s kolobarniki (Anellida). Nekateri so celo kanibali ali pa jedo druge vrste pajkov. Poznamo pa tudi take, ki kradejo plen iz drugih mrež.

Predniki

Predniki pajkov so prvotno živeli v morju in so nekako pred 250 milijoni let postopoma prešli na kopno. Mnogi pajki v severnih pokrajinah pa tudi v tropskem in subtropskem podnebju so se tako prilagodili vlažnim območjem, da ob poplavah živijo kar v vodi (npr. neka vrsta pajkov živi kar med skalnatimi in koralnimi čermi).

Naš Največji Obvodni Pajek

Naš največji obvodni pajek (Dolomedes fimbriatus) je spreten potapljač, ki lovi majhne vodne živali sladkih voda pa tudi majhne vodne vretenčarje (ribice, paglavce žab, pupke itd.).

Evropski Vodni Pajek (Argironeta Aquatica)

Noben pajek pa ni tako zelo povezan z življenjem v vodi kot prav evropski vodni pajek (Argironeta aquatica), kar bi v prevodu nekako pomenilo »s srebrom obsijani vodni pajek«. Je zelo zanimiva živalska vrsta, ki pa v Evropi že izumira.

Ta vodni pajek, ki je po zunanjosti podoben domačemu pajku, preživi vse življenje v vodi, čeprav nima škrg. Le njegov (sapniški, ventilacijski) organ za zrak je bolj kompliciran kot pri drugih pajkih. Tudi predilne žleze so bolj specializirane (bolj razvite).

Evropski Vodni Pajek (Argironeta Aquatica)
Evropski Vodni Pajek (Argironeta Aquatica)

Pajek je rjave barve, zadek pa ima poraščen z zelo gostimi dlačicami. Najdemo ga le še v zelo čistih in s kisikom bogatih sladkih vodah, ki so gosto poraščene z vodnim rastlinjem. Te vode niso niti pregloboke in ne prepočasi tekoče. Šotna območja in osuševalni jarki omogočajo tem pajkom ugodne življenjske razmere.

Ko doseže starost dveh let, bi ga lahko imeli v akvariju, kjer bi lahko opazovali njegovo zanimivo življenje (seveda zelo spremenjeno!). Pajek je zelo zanimiv zaradi nenavadnega mrežastega »gnezda«, ki ga splete pod vodo. Iz tankih niti stke pod vodo zvonu podobno tvorbo, ki jo tudi imenujemo »potopni zvon«. S posebnimi vezmi je ta »zvon« pritrjen na vodne rastline in kar je najbolj nenavadno, napolnjen je z zrakom. Zrak prinaša v zvon pajek sam v obliki posameznih zračnih mehurčkov, ki jih zajema nad gladino vode.

Svoj kosmati zadek s predilnimi bradavicami pomoli iz vode in prek hrbtne in trebušne strani prekriža četrti par svojih nog, med katere ujame majhno količino zraka. Nato se s tretjim parom nog odrine od površja vode in se potopi do svojega zvona. Zaradi ujetega zraka se njegovo telo srebrnkasto sveti, od tod tudi ime »s srebrom obsijan pajek«.

Samec Vodnega Pajka

Samec vodnega pajka je v primerjavi z drugimi pajki večji od samice. Pleteta oba. »Zgradita« si več »gnezd«, ki služijo različnim namenom. Navadno si spletata »stanovanjski«, »letni« in »levitveni« zvon. V prvih dveh se hranita, prežita na plen, v zadnjem pa se odvije proces doraščanja (tu se levita). Hitinjača ne raste hkrati s telesom, zato jo pajki osmukajo. Kmalu jim zraste nova in širša.

Vodni Pajek in Parjenje

Ko se vodni pajki parijo, splete samec podolgovat »semenski zvonec«, oplojena samica pa stke »jajčasti zvonec«. Skupaj potem stketa še zvon, ki jima služi za »jedilnico«, in »zimski zvonec«. Zimo pajki preživijo nepremično čepeči v »zimskem zvonu«, ki včasih celo zamrzne. Pajki tako nekako otrpnejo. Ko pa spomladi sonce vodo zopet ogreje, se hitro otajajo. Hrana vodnih pajkov so tudi rakci, vodne bolhe, ličinke vodnih žuželk in tudi že naštete druge živali. Te živali se zapletajo v razpredeno mrežo ali pa zadenejo ob posebne »signalne niti«. Pajek se hitro požene iz svojega skrivališča in žrtev usmrti z ugrizom. Zelo majhne živali tudi zastrupi s svojim strupom. V žrtev ubrizgne izloček prebavnih žlez, ki razgradi beljakovinske substance na osnovne gradbene enote. Nastane kašasta snov, ki jo pozneje pajek izsesa.

Pozno poleti znese samica v »jajčasti zvon« približno 60 jajčec. Vendar njena naloga še ni končana. Svoje gnezdo varuje tako, da ga prekrije in zamaskira z algami. Večkrat tudi zamenja zrak v zvonu. Po dveh in pol tednih se izležejo mladi pajki. V gnezdu ostanejo še ves mesec, šele nato se osamosvojijo. Med tem časom prežijo nanje sovražniki; večje ribe, predatorske žuželke in tudi mesojedne vodne rastline (Utricularia). Največji sovražnik vodnih pajkov pa je človek, ki jim uničuje življenjski prostor z onesnaževanjem voda.

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekMURVA – Nezahtevna Rastlina ki Raste na Skoraj Vseh Tleh
Naslednji članekŽalovalka (Gymnocoymbus ternetzi) – lep kontrast v akvariju
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.