Deli s prijatelji
Hoya longifolia

Voščenka je že stara okrasna rastlina, saj so jo poznale in vzgajale že naše babice pred več kot sto leti. V Evropo so jo prinesli leta 1802, kjer je kmalu postala zelo cenjena sobna rastlina. Razumljivo so jo najprej vzgajali v botaničnih vrtovih, od koder se je širila v zimske vrtove bogatih graščakov in knezov. Nato pa je prišla tudi v mesta in vasi, med prave ljubitelje.

Njena domovina so Indija, Kitajska, Avstralija in Malajski otoki. Poznamo prek 70 vrst, ki jih botaniki uvrščajo v družino Asclepiadaceae.

Njeno pravo ime je Hoya, dobila pa ga je po angleškem vrtnarju iz 18. stoletja Thomasu Hoyu. Najbolj znana in povsod razširjena je Hoya carnosa, ki v domovini Kitajski in Avstraliji zraste v mogočno vzpenjavko. To je zimzelena rastlina z usnjato mesnatimi listi, ki so 5 do 8 cm dolgi in 3 do 4 cm široki.

Listi so temno zelene barve, na zgornji strani bleščeči. Poganjki so dolgi in tanki, v starosti olesenijo. Dolgi so tudi po več metrov. Poganjki se vzpenjajo in ovijajo okrog opore, ki jim jo moramo dati, sicer se povešajo.

Posebno zanimivi so njeni cvetovi, ki so drobni, združeni v kobulastem socvetju. Posamezni cveti so zvezdasto oblikovani (peterokraka zvezda). So belo rožnate, barve z rdečkastim venčkom v sredini. Cvetovi so videti voščeni in dišijo po medu.

Po voščenih cvetovih in prav takšnih listih je rastlina dobila ime voščenka. Voščenko razmnožujemo v poletnih mesecih s potaknjenci. Potaknjence režemo tako, da ima vsak list in košček stebla.

Sadimo jih v mešanico šote in peska ali v šotne lončke. Ti so zaradi kasnejšega presajanja še primernejši, ker rastlino presadimo skupaj z lončkom. Ko so se potaknjenci po nekaj tednih ukoreninili, jih sadimo v mešanico listovke, kompostnice, šote in peska. To je zelo zračna mešanica, v kateri rastline lepo uspevajo.

Voščenko postavimo na svetlo in sončno mesto, ki pa naj bo zaščiteno pred močnim opoldanskim soncem. Rastlina je občutljiva namreč na močno sonce in jo le to lahko poškoduje.

Voščenka in zalivanje

Zalivamo jo z mehko vodo, ki naj ima temperaturo zraka. Tako se izognemo raznim prehladom, ki jih povzroča zalivanje s hladno vodo.

Voščenka
Voščenka

Poleti potrebuje razmeroma veliko vode, zato jo takrat redno zalivamo, v zimskem času pa le malo, ker koristi vodo iz debelih mesnatih listov. Prezimujemo jo na svetlem prostoru, pri temperaturi 12 do 15° C. Pri tem pazimo, da ni izpostavljena prepihu.

Voščenka in presajanje

Presajamo jo spomladi v mešanico listovke, vrtne zemlje, šote in peska. Po možnosti pa dodamo še nekoliko roževine, seveda če jo imamo na voljo.

Pri presajanju damo na dno centimetrsko plast peska, ki poskrbi za drenažo. Rastlin tudi ne presajamo v preveliko posodo, od prejšnje naj bo le za kakšen centimeter večja.

Rastline, ki so posajene v velike posode, bujno rastejo, a le malo cvetijo. Ker pa vzgajamo voščenko zaradi lepih listov in cvetov, želimo, da vsako leto bujno cvete in ne samo raste.

Vzrok, da rastlina slabo cveti ali sploh ne, je verjetno v tem, da korenine veliko posodo le slabo preraščajo in se zemlja prehitro zakisa ter postane neprimerna. Če pa je v manjši posodi, veliko lepše uspeva.

Zato voščenko raje sadimo v manjše lončke, hranilne snovi pa ji dodajamo z rudninskimi gnojili. Včasih so jim dognojevali s kurjakovo prevrelko, katero še dandanes marsikje uporabljajo za dognojevanje sobnih in balkonskih rastlin.

Mlade rastline presajamo vsako pomlad. Ko pa so nekoliko starejše, jih presajamo bolj poredko, vsako drugo ali celo vsako tretje leto. Voščenka zacveti šele po prvem letu starosti, nato pa nas ob pravilni oskrbi vsako leto razveseljuje z obilico cvetja.

Odcvetelih cvetov pa nikakor ne smemo odstranjevati. Pustimo jih, da sami odpadejo. Če jih odstranjujemo, namreč močno zmanjšamo cvetenje v prihodnjem letu, ker rastlina poganja cvetove vedno iz istega mesta.

Voščenka Hoya belia je doma v Indoneziji, na otoku Javi. Od prejšnje se razlikuje po tem, da ima ožje liste, ki so svetleje zeleni in na koncu priostreni. Listi so lahko nekoliko temnejši in ne tako mesnati. Hoya belia raste nekoliko bolj pokončno, cvetovi so beli, podobno kot pri prejšnji, združeni v kobulastem socvetju. Tudi tu ima cvet v sredini rdečkast venček, vendar pa ni vonjav.

Glede oskrbe ima podobne zahteve kot prejšnja, le da zahteva še nekoliko višjo temperaturo, 15 do 18° C, ter nekoliko več. V okrasne namene vzgajamo to vrsto še manj časa kot prejšnjo.

Priložnosti tudi nimamo, da bi videli posebno velike rastline, ki bi se ponašale s častitljivo starostjo, kot na primer pri prej omenjeni vrsti. Trdili bi torej lahko, da ne doseže tolikšne starosti kot Hoya carnosa.

Hoya longifolia je doma v tropskih območjih Himalaje. Njeni listi so ozki in podolgovati, 12 do 18 cm dolgi, temno zelene barve. Cvetovi so podobni H. bella, cveti pa v poletnih mesecih.

Ta rastlina je zelo redka, pri nas še popolnoma neznana. Dandanes poznamo že tudi pisano listne voščenke, ki pa so nekoliko občutljivejše, saj zahtevajo višjo temperaturo in visoko zračno vlažnost.

Voščenka zelo dekorativna rastlina

Voščenka je vsekakor zelo dekorativna rastlina. Če imamo prostorno svetlo sobo z velikim oknom, si lahko privoščimo majhno zanimivost. Dolge poganjke razpeljemo okrog okna, seveda pa jim moramo dati oporo, okoli katere se bodo ovijali. To je lahko staro deblo, v katerega posadimo še nekaj epifitnih rastlin.

Opora je lahko tudi povsem običajna, lahko je tudi ni, v tem primeru se bodo poganjki samo povešali. Skratka možnosti je veliko, kako jih znamo izkoristiti, pa je odvisno od prostora, vrste rastline in naše domišljije.

Od vrste je odvisno zato, ker ima samo Hoya carnosa dolge poganjke, ki dosežejo več metrov dolžine, Hoya bella pa ima krajše poganjke, zato je primerna za sajenje v viseče košarice ali v epifitno deblo, od koder se njeni poganjki prevešajo.

Voščenka je zelo zdrava rastlina, saj nima niti bolezni niti škodljivcev, če jo pravilno oskrbujemo. Če jo prezimujemo na pretoplem prezimovališču, se pojavljajo voskaste uši. V tem primeru rastlino umijemo z mlačno vodo. Prevelika talna vlaga lahko povzroči bledico ali klorozo. Pojavi se zato, ker je rastlina preveč zalivana in pričnejo propadati korenine. Zato ne pretiravajte z zalivanjem, posebno ne v zimskem času. Bledico pa lahko povzroči tudi zalivanje s prehladno ali trdo vodo iz vodovoda.

Ko rastlina nastavlja popke in ko cveti, jo čim manj premikajmo, da preprečimo odmetavanje cvetnih popkov.