Deli s prijatelji
Gnojenje vinogradov

Gnojenje je star agrotehnični ukrep, s katerim vzdržujemo in povečujemo plodnost tal in rodovitnost nasadov, vplivamo na kakovost in količino pridelka.

Kako intenzivno oziroma močno naj bo gnojenje oz. vpliv gnojenja, je odvisno od osnovne plodnosti tal, od zahtev posamezne kulture, od podnebnih razmer in seveda od višine in kakovosti pridelka, ki ga hočemo dobiti oziroma moramo pridelati, da z izkupičkom pokrijemo pridelovalne stroške. Natančno določanje potrebe po hranilnih snoveh je relativno lahko pri enoletnih kulturah, na primer žitih, veliko težje pa v vinogradih in drugih trajnih nasadih. Trta živi v plantažnih nasadih 30 – 35 pa tudi do 50 let, odvisno pač od intenzivnosti izkoriščanja. V tem času porabi veliko hranilnih snovi za rast vsakoletne zelene mase, pridelka grozdja in trajnih organov (deblo, kordoni, kraki).

Trta ne porabi vseh hranilnih snovi, temveč jih nekaj ostane vedno v rezervi; le-te porabi trta v primeru pomanjkanja. In tudi nasprotno, trta ne reagira na gnojenje takoj v celoti, temveč pride do znatnega povečanja pridelka šele pozneje, v drugem in naslednjih letih.

Vinska trta ne rodi že prvo leto po saditvi, pač pa šele pozneje, ko se razvije. Kljub temu potrebuje že takoj po sajenju veliko hrane, morda celo več kot v polni rodnosti, saj je tedaj trta že oblikovana in mora nadomestiti le vsakoletno rast, pridelek in nekaj rasti v debelino oziroma korenine tudi v dolžino. Zato vedno znova poudarjam velik pomen založnega gnojenja, ki ga je treba opraviti že pred rigolanjem, da tako obogatimo tudi globlje plasti, v katerih se razvija večji del korenin.

Določanje količin gnojil za založno gnojenje nam ne povzroča večjih težav, če že vemo, da so naša tla na splošno siromašna s hranilnimi snovmi, posebno s fosforom in kalijem. Čeravno bi morali raztrositi pred rigolanjem veliko več gnojil, se zadovoljujemo s približno 1000 do 1200 kg superfosfata in 700 do 1000 kg kalijevega sulfata oz. ustreznega mešanega gnojila na hektar, ki ga pač dobimo v trgovini.

Teže je pravilno določati gnojilne norme za rodne nasade, saj moramo upoštevati poleg plodnosti tal in lanske trgatve tudi sedanjo obremenitev z rodnim lesom, sorto in podlago vinske trte, podnebne razmere, izpiranje itd. Zato lahko določimo približno količino hranilnih snovi, ki jih potrebuje vinograd, vse drugo pa mora ugotoviti vinogradnik sam na podlagi večletnih opazovanj rasti in rodnosti nasadov.

Če računamo, da pridelamo v sodobno urejenih vinogradih 100 do 150 stotov grozdja oziroma 70 do 100 hl vina, in da mora trta razviti še ustrezno količino zelenega mladja in listja, in iz tega izračunamo količine suhe snovi in na koncu, koliko je tam hranilnih snovi, dobimo približno porabo 85 kg čistega dušika, 28 kg fosfora in 80 kg kalija na hektar vinograda.

Vendar nam ta podatek pove le, koliko snovi so trte koristno porabile, ne pa tudi, kaj so imele na voljo. Hranilne snovi se v tleh spreminjajo, kakor se pač spreminjajo tudi fizikalne lastnosti tal, še posebno vlažnost in zračnost. Zato je težko izračunati, koliko je hranilnih snovi v za trto dostopni obliki.

Poleg tega moramo vedeti, da trta v primerjavi z žiti znatno slabše izkorišča hranilne snovi, po nekaterih podatkih skoraj desetkrat slabše. Tako dušik 5 do 10% (50 – 70%), fosfor 5 do 7% (10 – 15%) in kalij 6 – 12% (50 – 60%). Vzrok temu so slabše razraščene korenine pri trti, ki ne morejo hrane takoj porabiti, temveč preide le-ta v manj aktivno obliko ali izhlapi oziroma jo izpere dež, ki je še posebno v naših krajih edina oblika padavin. Nekateri strokovnjaki so ugotovili, da se letno izpari celo več hranilnih snovi, kot jih trte porabijo. Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da so za pravilno in zadostno preskrbo vinograda potrebne precej večje količine hranilnih snovi, kot bi izračunali na podlagi njih vsebnosti v vsakoletni pridelovalni organski masi.

Seveda je za pravilno določanje gnojilnih norm nadvse pomembno poprejšnje ugotavljanje, koliko aktivnih hranilnih snovi vsebujejo tla. Če je teh manj, bo treba gnojiti več in narobe. Pri nas smo opravili nekaj tisoč analiz, ki so pokazale, da vsebujejo naša tla od 4 do 6 mg fosfora in 6,70 do 2,2 mg kalija/100 g tal 3,5 do 15% aktivnega gnoja in 1,7 do 2,5% humusa, kar pa je zelo malo.

Za doseganje rednih in kakovostnih pridelkov moramo torej trajno gnojiti tako, da se tla izboljšajo, dokler analize ne pokažejo, da imamo v tleh v globini do 40 cm vsaj 30 do 35 mg fosfora in 40 do 45 mg kalija/100 g tal. To pomeni, da moramo že za samo izboljšanje v 7 do 10 letih letno gnojiti z vsaj 100 do 120 kg fosfora in 250 do 300 kg kalija na ha, temu pa dodamo še količino hranil, ki jih trte potrebujejo za vsakoletni pridelek in rast. Dušika ne moremo dajati na zalogo, razen v obliki organskega gnoja, pa še to le za tri do največ štiri leta.

Če sedaj seštejemo količine hranilnih snovi, ki jih potrebujemo za izboljšanje in vsakoletni pridelek 100 hl mošta, dobimo odmerke od 120 do 160 kg dušika, 200 do 370 kg fosfora in 400 do 700 kg kalija na ha, to pa pomeni 400 do 600 kg KAN, 100 do 200 kg superfosfata in 800 do 1400 kg kalijevega sulfata oziroma ustrezno količino mešanih ali kompleksnih gnojil.

Če imamo na kmetiji tudi živino, kombiniramo gnojenje tudi s hlevskim gnojem; tona gnoja (1,2 do 1,5 m3) vsebuje 5 kg čistega dušika, 2,5 kg fosfora in 6 kg kalija. Te snovi se izkoristijo 50 % v prvem do 30% v drugem in 20% v tretjem letu –  in za te količine lahko zmanjšamo odmerke umetnih gnojil.

(Na primer 60 m3 gnoja je 25 do 30 kg N, 12 kg P2O5 in 30 kilogramov K20.) Številne so bile tudi raziskave o vplivu posameznih hranilnih snovi na rast in rodnost vinske trte. Te so dale dokaj enotne rezultate.

Podlage za vinsko trto na Primorskem

Današnji trs vinske trte sestoji iz žlahtnega dela in podlage. O sortah, ki jih cepimo na Primorskem, vemo že precej. Manj vemo o podlagah, ki bi bile najprimernejše za različne talne tipe in sorte. Opravljeni so bili poskusi. Največ podatkov imamo od raznih vinogradnikov, ki so sami ali na priporočilo strokovnjakov zasadili vinograd tudi na drugih manj pogosto uporabljenih podlagah.

V primorskih vinogradih je trenutno največ podlage kober 5 BB (69 %) sledi ji rupestris du Lot (23 %). S to zastopanostjo podlag primorski vinogradniki niso zadovoljni. Želijo, da namesto kobra in rupestrisa pridejo druge podlage. Predlagajo, naj bi imeli v primorskih vinogradih le še 49 % podlage kober 5 BB in 15 % podlage rupestris, močno pa naj bi se povečala poraba podlage 420 A (21 %), SO 4 (12 %) in drugih (3 %).

Vzrok za tako velike spremembe iščemo v neprimernosti »starih« podlag. Opazovanja in izkušnje vinogradnikov so nam dali nekatere podatke oziroma napotke za uporabo:

kober 5 BB je znana kot splošno uporabna podlaga, vendar le premočno vpliva na rast, kar povzroča neprijetnosti (osipanje, slabše dozorevanje grozdja). Je podlaga za srednje dobra tla. Poznamo več tipov, ki so glede zahtevnosti različni.

To podlago bi delno radi nadomestili s podlago 420 A, ki dobro prenaša suha, zbita tla z veliko vsebnostjo apna. Zelo cenimo njeno lastnost, da pospešuje dozorevanje. 420 A je ena najboljših podlag za Primorsko, posebno za sušne lege.

Povečalo se je tudi povpraševanje po podlagi SO 4, ki tudi pospešuje dozorevanje grozdja, vendar je primerna za bogatejša tla.

Za revnejša lapornata pa tudi bogatejša tla še vedno radi vzamejo podlago rupestris du Lot (montikola). Ta podlaga dozorevanje malo zavlačuje, zato je uporabna le v primorskem vinorodnem rajonu. Je življenjsko močna, zato imajo trsi na njej dolgo življenjsko dobo.

Cepljenke dobimo še na drugih podlagah. V zadnjem času cepijo na podlago z oznako 5 C, ki tudi pospešuje dozorevanje lesa in grozdja.

Tudi z izbiro primernih podlag, če so seveda na voljo, lahko vplivamo na boljši ali slabši uspeh naših vinogradov, vendar pomen podlage prepogosto zanemarjamo.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekRazkuževanje zemlje s kemičnimi sredstvi – (Di-trapex)
Naslednji članekDelo na vrtu – vrtna opravila v maju
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.