Deli s prijatelji
Dom in Vrt - Opravila v Juliju

Okrasni vrt

Okrasni vrt zdaj ponuja obilje cvetja. Julija se »ospe« nepravi jasmin. Ta s praznim cvetom postane z leti mogočen in visok grm, če ga ne krotimo z redčenjem šib, oni s polnim cvetom, Philadelphus coronarius Virginal, ostane manjši. Lep je rjavo rdeči dehteči les, lepa je tudi nežno rožnata devcija. Pri nas je še dosti redka Buddleja alternifolia, ki ljubko preveša vitke vejice, polne rožnatega in močilo dehtečega cvetja. V juliju cvete divji majnik, Syringa reflexa, v belih latih se postavlja zajetni grm sorbarije, lep je Physocarpus opulifolius, octovec pa se odene v zelenkaste cvetove. Vajgelije nadaljujejo s cvetenjem skoraj v avgust kot npr. temno rdeča ,Eva Rathke‘, neutrudni so tudi prstniki v rumenem in belem, Potentilla fruticosa, abelija, pa ima rožnato bele zvončke; julija je čudovita tudi lesnata hortenzija z belimi kepami. Ta mesec prične cveteti in nadaljuje v september s cvetenjem mnogo okrasnih grmic, tako latasta hortenzija, Hydrangea paniculata, s sprva belimi, pozneje rožnatimi cveti, in v treh barvah davidova budleja. Koliko lepote premore v poletnem času sirijski oslez v belih, rdečih in plavih praznih ter polnih trobentastih cvetovih!

Okrasni vrt
Okrasni vrt

Med nižjimi grmi prednjači vatererjeva medvejka v lila rožnatih kobulih. Če jo vsak teden čistimo, bo vse poletje brhka. Tudi šentnažka, Hypericum calycinum, moserianum ter patulum v rumenih čašastih cvetih, polnih rumenih prašnikov, je zdaj bujna in vidna. Dosti premalo kje zaide na vrt trdna Fuchsia magellanica »Riccartonii«. Zdaj se odpirajo tudi ponosni cvetovi vrtnega srobota.

Zadnjo skupino dvoletnic – mačeho, spominčico, marjetico in šeboj – sejemo v prvi polovici julija in jo po desetih dneh sejemo še enkrat. Mačehe so postale nepogrešljive za gredico, za grob, za tulce in koritca. Sejemo v polsenčno gredico, dobro založeno s hrano in oskrbljeno s sipko šoto.

Prvih pet dni imejmo setev zastrto, da bolje vzkali. Setev presadimo, mačeho presajamo uspešno celo, ko že cveti. Pozimi pa naj bo pokrita s smrečjem. Posejemo tudi marjetico, ,Bellis perennis‘; čeprav je trajnica, jo najraje gojimo kot dvoletnico. Drobno seme namešamo z mivko, da se lepše seje. Tudi spominčic ne smemo pozabiti. Bele, rožnate in modre posadimo v tropu ali jih mešamo k tulipanom. Seme pa kali dolgo in neenakomerno. Zato jih je najbolje sejati v hladno zaprto gredo, kjer je vlaga stabilnejša. Tudi šeboj, Cheiranthus, posejemo za cvet od aprila do junija.

Sajen v skupino ali v družbi z nizkim iglavcem, je vedno všečen ter prikupno dehtiv.

Od čebulnic, ki bodo cvetele že jeseni, posadimo zdaj jesenske žafrane in podleske. Oboji cveto neolistani in v lepih raznolikih barvah. Najbolj obdelan jesenski žafran je Crocus speciosus. Od drugih lepih jesenskih vrst naštejmo Crocus byzanthinus, svetlo škrlaten in nežno lilast, C. laevigatus, temno sivkino plav, C. pulchellus, bel z vijoličnimi žilami, C. sativus, vijoličast, C. kotschyanus, rožno lilast z oranžnim robom. Žafrane sadimo glede na debelino čebulic 8 do 10 cm globoko v skupinah po tri do pet.

Lepo se druži z nizkimi blazinami avbrecije, plamenke in homulice. Na 3 do 4 leta se jim odvzame zalego. Žafranu podoben je jesenski podlesek, Colchicum, ki ga tudi sadimo julija. Deset let naj ostane na istem mestu. Sadimo ga 15 do 20 cm globoko in prav toliko narazen. Lep je med nizko travo, zlasti med sivo ovčjo bilnico, Festuca ovina, var glauca. Jesenski žafrani in podleski poženejo liste šele spomladi. Ne smemo jih požeti, sicer jeseni zmanjka cvetja. Tudi jesenski korček, Cyclaman neapolitanum, posadimo zdaj 15 do 20 cm globoko, v ilovnato humuzno, suho in polsenčno lego. Julija množimo tudi steblice, ki na jesen na videz odmro, ker izgube nadzemne dele, ostanejo jim le korenike, ki odženejo znova spomladi. Z leti postanejo rastline bodisi prevelike ali pa premalo cveto. Mnoge se da deliti in s tem pomladiti, npr. teloh, pečnik, bolhača, sreteno, sadrenko, maselnico (Hemerocallis), plamenko, mak, naprstec, peruniko, potoniko, srčke, rman, kresnico, rudbekijo, grintavec in karpatsko zvončnico. Zgodaj cvetoče trajnice množimo kar kmalu po odcvetu, potoniko, peruniko in naprstec pa od avgusta do septembra.

Podrobneje o deljenju trajnic: najprej odrežemo zelenje 5 cm od tal. Zatem rastline eno za drugo dvignemo z vilasto lopato iz zemlje. Nekatere trajnice se da brez težave deliti od celote, druge najprej narežemo in nato raztrgamo. Če pa so rastline trdo sklenjene kot pri plamenki, kresnici, rozgi – jih prerežemo z ostro lopato. Pozorneje pa delimo mesnate korenine potonike, srčke, sadrenke in maka. Da bi tako deljene korenine ne pričele gniti, jih z ostrim nožem gladko obrežemo in poprašimo z ogljenim prahom ali ortocidom. Drugače se deli perunike (Iris). Za saditev zadošča že kosec gomolja, ki ima na koncu rastni popek, po sebi pa korenine. Matični gomolj da seveda več razdelkov, deli pa se naj le na oblačen dan.

Julija se morejo trajnice množiti tudi s potaknjenci.

Tako se deli binkoštne in druge trajne nageljne, plamenke, ostrožnike, mlečke itd. Vrtno trato morate pridno zalivati in redno kositi pa tudi dognojevati, odkos pa porabiti za zastiranje drevesnih in grmičnih kolobarjev. Nadaljujemo s cepljenjem rastlin na oko. Ne le pri vrtnici, tudi pri majniku, okrasni češnji, višnji, mandljevcu, glogu, si pomagamo z okuliranjem, seveda mora dež prej dobro namočiti zemljo, da postanejo podlage dobro sočne.

Sproti pobiramo seme od eno in dvoletnic ter trajnic. Spravljamo ga v vrečke iz blaga ali papirja, ne pa iz polivinila. V vrečko damo ime rastline in letnik semena.

Vrtnice

Nadaljujemo z deli, kot so rahljanje in pletje, po potrebi zalivanje. Če imamo med vrtnicami zastirko, (mulčenje) okopavanje odpade, plevela je manj, pa tudi zalivamo bolj poredkoma, ker zastirka zadržuje tla vlažna. Odcvetele poganjke redno režemo skupaj z dvema do tremi listi, da pospešimo razvoj novih cvetov. Opravimo poletno rez vzpenjavk in to tako, da porežemo cele vejice, ki so odcvetele.

Dom in Vrt - Vrtnice
Dom in Vrt – Vrtnice

Posebno pozornost posvetimo glivičnim boleznim, plesni in črni pegavosti. Škropimo vsakih 10 dni ali po potrebi še pogosteje. Po močnem dežju, ki škropivo spere z rastlin, škropljenje ponovimo.

Od julija do srede avgusta opravimo poletno gnojenje s kalijem in fosforom (superfosfat in patentkalij), vsakega po 3 do 4 dag na 1 m2. Dušika v tem času ne dodajamo, ker bi sicer les vrtnic do jeseni ne dozorel in bi v hudi zimi precej pozebel.

Ta mesec je tudi čas za naročanje vrtnic. Julija namreč najlepše cvetijo in si jih lahko ogledamo v drevesnici ter naročimo za jesensko sajenje.

Od sredine julija cepimo vrtnice na speče oko. To pomeni, da oko po prijemu ne bo pognalo, temveč mirovalo (spalo) do marca naslednjega leta, ko bomo nad njim odrezali vso podlago (divjak) in ga tako prisilili k rasti.

Kakteje in sočnice

Gojitev kaktej v tem mesecu je skoraj enaka kot v juniju. V tem mesecu jih bomo obilno zalivali ter škropili in tudi dognojevali z gnojili za kakteje. Vendar bomo nekatere mamilarije z debelo korenino in bele mamilarije kake štiri do šest tednov manj zalivali. V tem mesecu lahko že pikiramo sejančke, prav tako lahko še vedno presajamo kakteje, režemo potaknjence in seveda tudi sejemo.

Kakteje in sočnice - Dom in Vrt
Kakteje in sočnice – Dom in Vrt

Podobno kot kakteje gojimo tudi večino sočnic. Še vedno bomo le malo zalivali – enkrat mesečno – te vrste: Conophytum, Crassula, Frithia, Gibbaenm, Ophtalmophyllum, Pelargonium, Tavaresia in Titanopsis. Druge sočnice lahko normalno zalivamo in jim po potrebi tudi dognojujemo.

Sadno drevje

Prišel je čas, ko različne vrste sadja dozorevajo, kar nas sleherni dan zaposli z obiranjem. Poleg poznih jagod, češenj in višenj so za obiranje na vrsti ribez, kosmulje in maline, zorijo pa tudi marelice, zgodnje breskve, hruške in jabolka. Poleti je zelo važen prvi čas obiranja, saj sadje hitro dozori, ni pa trajno za shranjevanje. Tudi kakovost sadja je odvisna od pravilne zrelosti; npr. včeraj obrano sadje je še zeleno in kakovostno manj vredno, jutri pa je lahko že prezrelo. Pri zamujenem roku obrano sadje ni več primerno za prevoz ali shranjevanje in ga lahko le še predelamo v sok. Nekatere vrste sadja, zlasti češnje in višnje, pa nam lahko pospravijo ptiči, če ga ne oberemo pravočasno. Pri večini sadja se sedaj drevesna zrelost ne razlikuje od užitne, obakrat je lahko sočno ali pa užitna zrelost sledi takoj po obiranju. Le zdravo in ne preveč zrelo sadje lahko ohranimo za nekaj dni na hladnem, najbolje v hladilniku, sicer pa ga takoj porabimo. Najokusneje je doma pridelano sadje, ki najbolje tekne, ko je popolnoma dozorelo, medtem ko tržno sadje zaradi predčasnega obiranja, prevoza in uskladiščenja v hladilnici po kakovosti daleč zaostaja. Vso sadje, ki ga svežega ne porabimo ali prodamo, sproti predelamo v kompot, zlasti pa v sokove.

Sadno drevje - Dom in Vrt
Sadno drevje – Dom in Vrt

Skrbeti moramo še za pravočasno in dosledno škropljenje sadnega drevja. Jablane in hruške škropimo v glavnem proti zavijaču in škrlupu. Škropimo predvsem z 0,2 % diazinonom NP, pozne sorte pa lahko tudi z 0,1 % ultracidom. K škropivu primešamo 0,2 % dithane MH 5 ali 0,15 % orthocide 83, za plesen občutljivim jablanam pa dodamo še 0,1 % karathane WP. Ribez poškropimo takoj po obiranju predvsem proti: pegavosti listja, plesni, kaparju, listni hržici in drugim boleznim, ki bi nam utegnile ogrožati nasade. Škropimo z 0,25 % dithanom M 45 ali 0,15 Vc orthocidom 83, dodamo pa 0,1 % ultracida ali 0,25 % diazinom WP in 0,1 % karathane WP ali 0,3 % cosan. V suhem vremenu – zlasti če obstaja nevarnost pojava rje ali listne pegavosti – ribez uspešno škropimo z 1 % modro galico ali 0,5 % cuprablau Z. Škropljenje ribeza po potrebi, posebej če ga je prejšnje leto močno napadla rja ali listna pegavost, po 14 dneh ponovimo.

Rast dreves pojema, sedaj v glavnem trošijo hranilne snovi za razvoj plodov in za nastavek za naslednje leto pa tudi za zoritev lesa in zalaganje za zimo. Sedaj bi bilo napačno s čimerkoli pospeševati rast, zato prenehamo tudi z rahljanjem zemlje, zlasti drevesnih kolobarjev. Ko smo letos zadnjič okopali drevesne kolobarje, jih precej na debelo pokrijemo ali zastremo s pokošeno travo ali z drugimi organskimi odpadki. Kosimo redno in obračamo; posebej je pomembno, da travo pokosimo, preden pleveli semenijo in se zasejejo. Ob hudi suši moramo tudi zalivati, posebej še močno obloženo drevje, da preprečimo odpadanje plodov in pospešimo normalen razvoj in zorenje sadja.

Jagode po obiranju okopljemo, plevemo in sproti porežemo vitice, če jih ne potrebujemo za nov nasad. Kot sadike smo že ob času zorenja izbrali in označili najboljše matične grme, katerim pustimo zarod za sajenje. Za jagode že sedaj pripravimo zemljo, da se do saditve primerno sesede. Najboljša je že lani s hlevskim gnojem dobro zagnojena zemlja, lahko pa jo tudi sedaj izdatno pognojimo z dobro preperelim kompostom, ki ga pri lopatanju dobro premešamo z zemljo.

Občasno pregledamo mlado in precepljeno sadno drevje, da ga pravočasno obvarujemo pred listnimi ušmi ali drugimi zajedavci. Po potrebi privežemo in zavarujemo žlahtne poganjke, da jih nepričakovana nevihta ne polomi.

Sadno shrambo prezračimo, očistimo in pobelimo z apnom, beležu pa dodamo nekaj modre galice, ki dobro razkuži stene. Najhitreje in najenostavneje opravimo to s sadno škropilnico, seveda moramo belež prej dobro precediti, da ne bo mašil razpršilnika. Police, zaboje in drugo, zlasti, kar je umazano od gnilobe, operemo z lugom in z ostro ščetko, nato pa izplaknemo s čisto vodo ter posušimo na zraku. Embalaže, zlasti če je klet vlažna, ne hranimo v kleti, ampak v suhem in zračnem prostoru, vsaj dokler je še nova, ker bo tako trpežnejša.

Vinograd

Temeljita in pravočasna zaščita vinske trte pred boleznimi naj bo naša glavna skrb in opravilo v tem mesecu! Peronospora je lahko še kako nevarna majhnim in mladim grozdičem. Prav po cvetenju jih moramo temeljito zaščititi. Tudi na oidij – pepel moramo biti pozorni v tem mesecu, še posebej pa na gnilobo grozdja, (botrytis), ki se rada pojavi na nezaščitenem grozdju in jeseni naredi veliko škode.

V juliju začno pospešeno rasti spomladi posajeni trsi. Pogosto škropljenje 1 do 2-krat tedensko (odvisno od vremena), naj bo redno opravilo v mladih vinogradih.

Vinograd - Dom in Vrt
Vinograd – Dom in Vrt

Ne pozabimo na zelena dela v vinogradu. Pletev odvečnih mladic in odstranjevanje zalistnikov bo trti, oziroma grozdju samo koristilo. Manj možnosti za razvoj bolezni in več upanja, da bo grozdje bolj sladko, so pozitivne posledice opravljenih zelenih del na trsu.

Vez mladih trsov tudi v starejših vinogradih opravimo pravočasno.

Zelo važno opravilo v poletnih mesecih je tudi okopanje mladih trsov. Pri kopi odstranimo rosne, ali zgornje korenine. Zrahljana tla, okopana ali obdelana s stroji – so pogoj za dobro rast trsa. Saj dobro zrahljana tla vpijejo in zadržujejo več vlage, se lažje segrejejo in tako ugodno vplivajo na vsestranski razvoj trsa. Seveda bo rahljanje zemlje zelo dobrodošlo tudi v starejših rodnih vinogradih. Odstranjevanje plevela v vinogradih je samo po sebi umeven in koristen ukrep.

Zelenjadnice

Julija je razvoj vrtnin nenavadno hiter, kar je umljivo, saj je dovolj sonca in toplote, manjkati bi znala le voda. Torej bo redno zalivanje najvažnejše opravilo tega meseca. Le dan prej napolnimo kad z vodo, da se ogreje. Zalivamo proti večeru, vendar se morajo listi zelenjadnic, to velja predvsem za fižol in kumare, posušiti do noči. Pravilno je: zalivaj izdatno, da zemljo resnično namočiš, ne pa pogosto in tedaj po malem. Zelo praktični so deževalniki, naprave, ki avtomatično poškropijo rastline z vodo. Posnemajo naj rahel dež, ki zemlje ne zatrpa (zabije) in ne povzroča nezaželene skorje.

Zelenjadnice - Dom in Vrt
Zelenjadnice – Dom in Vrt

Ko je prst dovolj suha, skušamo skorjo uničiti tako, da okopavamo grede. Pri tem delu pridejo prav ročni rahljači ali strgači (kultivatorji), s katerimi okopavamo naglo in dobro. Vsaj trikrat prej je delo opravljeno kot z motiko. Z okopavanjem dajemo koreninam zrak, pa tudi talni živi, ki skrbi za godnost tal. Z okopavanjem povežemo tudi dognojevanje. Trosimo le popolna gnojila, ki so v zrncih in ki ne zažgejo listov. Tudi k vodi za zalivanje damo radi rudninska gnojila, toda na 100 litrov vode največ 30 kg. Tudi tam, kjer uporabljajo herbicide za zatiranje plevela, je motika (okopalnik) pomembna, ker moramo vseeno zračiti zemljo!

Mnogo dela zahteva paradižnik. Treba ga je vezati ob kol (ponovno) in hkrati pincirati, torej izrezati vse stranske poganjke. Tudi spodnje liste, zlasti če so oboleli, smemo odstraniti do prvih plodov. Po vsakem pinciranju in izrezovanju najnižjih listov škropimo paradižnik z orthocidom (dithanom) v 0,2 % raztopini. Škropljenje je varovalno, torej ga izvajamo, še preden nastopi bolezen (pegavost, listno rjavenje, sušica itd.). Tudi stročji fižol, dokler še ni uporaben za hrano, škropimo z istim sredstvom. Varstveno škropljenje priporočamo zlasti za kumare.

Ta mesec sejemo (sadimo) še lahko stročji fižol (grmičar in kolnik), kumare (grozdne) za vlaganje, korenček in vrtno peso (do 15. julija), pa tudi še endivijo, solate (Greate Lake), ki ne gredo v cvet, redkev, repo, kolerabico in čebulo (Srebrnjak, pomladansko čebulo). Še sadimo (presajamo) brstični ohrovt, lesni kapus, rano zelje, ohrovt in »karfijolo«.

Zoreti je začela čebula, zlasti pa zimski česen. Ne držite jih predolgo v tleh; ko začno njihovi listi rumeneti, jih morate populiti, posušiti in splesti v venec. Marca sejani hren dvignemo, spodrežemo in očistimo. Potem ga potisnemo nazaj v zemljo. Ko čistimo, pazimo na osnovne (glavne) korenine, da jih ne obrežemo ali celo izpulimo. V kolikor še nismo zravnali grebenov na špargljišču (v belušnjaku), storimo to čimprej. Prostor med vrstami pognojimo s hlevskim gnojem, ki ga plitvo podkopljemo. Kdor nima gnoja, sme zalivati z gnojnico ali celo s straniščnikom, a ga uporabi le, če do pomladi na špargljišču ne goji drugih rastlin.

Vrt daje ta mesec: rani krompir, solato, fižolček, grah, bob, vrtno peso, korenček, čebulo, luk, kumare, prvi paradižnik, rano zelje, ohrovt in karfijolo. H kraju grejo mangold, poletna endivija, bob in špinača, le na sončni gredi gojimo še mesečno redkvico. Nadomestek za navadno špinačo je novozelandska. Sejemo jo v lončke, potem jo presajamo na prosto. Brž ko se je na vrtu udomačila, se pojavi vsako leto sama, torej podobno kot koriander ali koprc. Torej je ni treba več sejati. Užitni so vršički in mladi listi.

Julija na Primorskem

Zelenjadni vrt

Tudi ta mesec so na vrtu najvažnejša opravila zalivanje, dognojevanje, oskrbovanje zemlje in varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Za čebulnice je rast skoraj končana. Na prazne gredice posadimo cvetačo, endivijo in nizek fižol. Proti koncu meseca sejemo tudi motovilec.

Sedaj dozorevajo jagode. Njihovi sočni plodovi so v tem času najbolj izpostavljeni gnitju in onesnaževanju. Zato jim moramo preprečiti stik z zemljo. V ta namen položimo na tla lesno volno ali kaj podobnega. V tem mesecu čebulo izrujemo in jo v redeh zberemo skupaj. V lepem vremenu lahko ostane na njivi, da se osuši. Preden jo uskladiščimo, jo očistimo in sortiramo.

Po krompirju, grahu ali kolerabi lahko posadimo cvetačo. Sadike vzgajamo kot pri zelju in zgodnje sorte presajamo do konca julija.

Cvetača je med vsemi kapusnicami najbolj občutljiva glede zemlje in podnebja. Za obilen pridelek mora imeti dovolj hranilnih snovi in vode. Preveč dušika v času razvijanja cvetov ima za posledico sivo barvo cvetov, ki ostanejo majhni. Tudi visoke temperature povzročijo, da se glave nepravilno razvijajo. Ko začne cvetača tvoriti glavice, le-te zasenčimo, tako da notranje liste nalomimo. V tem primeru prenese cvetača tudi temperaturo – 5° C.

Na Primorskem gojijo precej brokolija, ki je glede zemlje manj zahteven kot cvetača. Dobra predhodnica je zgodnji krompir. Da ne bi rastline čez zimo ostale v preveč vlažni zemlji, jih osipamo v smeri sever – jug. Odpornost proti mrazu pa bo povečalo pravočasno gnojenje s kalijevimi gnojili.

Julija sadimo na stalno mesto listnati ohrovt in še ponovimo setev fižola. Fižol sejemo v razdalje 6 do 7 cm in v globino 2 do 6 cm. Med rastjo ga moramo okopavati in osipati. Ko fižol cveti in nastavlja stroke, potrebuje mnogo vlage, zato v tem času povečamo zalivanje. Ko so stroki še nežni in zrna niso večja od lečinih, ga obiramo.

Vsak drugi ali tretji dan obiramo tudi kumare za vlaganje. Trgamo jih s pol centimetra dolgim pecljem, da jih ne ranimo.

Sadni vrt

Mesec julij je eden najtoplejših mesecev, zato nam v tem mesecu najbolj grozi suša. Proti suši se razen z zalivanjem in obdelovanjem tal borimo tudi z zastiranjem tal okrog dreves. Za zastiranje (pokrivanje) uporabljamo lahko katerikoli material. Najbolj pripravna je pokošena trava, ki se bo počasi posušila ter med letom začela prhneti. Zastirka oziroma pokrov bo preprečeval preveliko izhlapevanje vode iz tal. Z razpadom bo zastirka počasi sproščala prepotrebna hranila zemlji in tako hkrati gnojila tudi našemu sadnemu drevju.

Tudi sedaj mora biti vsa naša nadaljnja skrb posvečena pravilni rasti dreves, da se krošnje preveč ne zgostijo. Rast prebujnih mladik najlaže zaustavimo z upogibanjem. Toplota najbolj pospešuje razmnoževanje raznih škodljivcev in bolezni. Zato naša budnost kljub vročini ne sme prav nič popustiti.

Vinska trta

Kaj pa v vinogradu? Med trtami je še najbolj toplo, zato moramo tudi v vinogradu skrbeti predvsem za uničevanje plevela in rahljanje tal, da le-ta ne zgubijo preveč prepotrebne vlage. Mladike so že precej dolge in če nam čas dopušča, jih malo povežimo ali vsaj usmerimo, sicer nam bodo v napoto pri obdelavi in škropljenju. Redna zaščita vinogradov pred boleznimi in škodljivci je v tem mesecu glavno opravilo vinogradnika.