Deli s prijatelji
Vrt v primorju

Vprašanje bralke:

Na vašem blogu sem že večkrat zasledila nasvete, kako urediti okolico ali dvorišče, zato vas prosim za podobno pomoč, ker si sama ne znam urediti dvorišča za hišo. V slovenskem Primorju sem podedovala staro zapuščeno hišo z nekaj zemlje in bi rada uredila vrt, da ne bi bilo tako zapuščeno. Ohranila pa bi že obstoječo češnjo. Hiša stoji na hribu, kjer več ali manj piha veter in je od morja oddaljena 5 km. Zemlja na vrtu za hišo je neobdelana že skoraj 10 let in sedaj ne raste na njej drugega kot neka ostra trava in plevel. Prosim vas za nasvet, kako naj to zemljo pripravim, da bo nekaj drugega raslo na njej. Poleg tega pa bi rada nasadila na približno 200 m2 nekaj rož in drugih rastlin, vendar ne vem, kaj bi lahko v tem podnebju najbolje uspevalo, da ne bi bila potrebna vsakodnevna nega. Trenutno se namreč še ne mislim preseliti. Naše in sosednje zemljišče je ograjeno s severne strani s približno 2 m visokim kamnitim zidom, ki ublaži burjo, kadar piha. Zemlja je zelo suha in ne vem, ali je to zaradi letošnje suše ali je zato, ker na vrhu hriba ni nikjer vodnega izvira.

Za pomoč se v naprej najlepše zahvaljujem in vas lepo vas pozdravljam. Nataša…

– – –

Naloga je zelo vabljiva, posebno še ob razmišljanju, kaj vse uspeva tam, kjer ni zime. Res je na sončnem koščku zemlje v Primorju, pa če morje vidimo ali ne, za ljubitelje cvetja in zelenja pravi paradiž. Ta privlačni prostor je omejen le zaradi običajne poletne pripeke ter pomanjkanja časa občasnega vrtičkarja ter morebitne kamnite zemlje. Prav to pa daje Sredozemlju pravi čar, doživljanje velike spremembe v pokrajini in podnebju, posebno še pozimi.

Pri urejanju vrta ob morju se večina ravna po izkušnjah in nasvetih sosedov. Kar vidijo pri njih, skušajo prenesti tudi na svoj vrt. Žal, z dobrim tudi slabo, kičasto pogosteje kot dobro.

Sprašujete, kaj bi zasadili v vrt, da bi uspevalo v domnevno revnih tleh in na vrhu hriba. Pred razmišljanjem o zasaditvi teh 200 m2 vrta pa bi bilo potrebno vedeti, kaj v vrtu potrebujete. Morda je to manjše sedišče pod brajdo, kamor vodi pot po tlakovani potki, z odprtim pogledom v nižino, verjetno celo na morje.

Verjetno bi morali zanimivo oblikovati prostor med hišo in vrtom ter sosedom. Mogoče je potrebno zakriti kak nezaželen pogled v okolico (na razpadajoč hlev ipd.). Kolikor je mogoče, naj bi se zavarovali tudi pred burjo. Pomembno je tudi, kako in s kakšnim rastlinjem, predvsem drevjem, bi povezali vrt s krajino, da ne bo učinkoval kot tujek.

Za zalivanje po sajenju in kot privlačen vrtni motiv bi bil dobrodošel majhen vodnjak, ki ga lahko zgradite ob hišni steni ali nekje v vrtu. Za ustrezen nasvet ali načrt od daleč pa je potreben točen posnetek hiše s tlorisom in fasadami v merilu 1 : 50 ali vsaj 1 : 100 v katerega morate vpisati višinske kote. Načrtu morate priložiti tudi nekaj fotografij, z značilnim pogledom na vrt in hišo. Brez posebnih težav je mogoče ugotoviti, ali so tla globoka ilovnata ali kamnita plitva. Ta podatek je pomemben zaradi izbire bodočih rastlin za zasaditev. Skale lahko miniramo, razbijemo, zemljišče zravnamo in navozimo dobro zemljo, vrt pa bo izgubil svojo značilno podobo in privlačnost, ki jo le z večjimi stroški lahko povrnemo, ali pa sploh ne. Vživetost v talne in podnebne pogoje z upoštevanjem primorske arhitekturne dediščine naj se zrcali tudi v ureditvi vrta.

Na pustih kamnitih tleh je izbira rastlin omejena predvsem na rastline, ki potrebujejo malo talne vlage (kserofitne rastline). Če tla na določenih mestih poglobimo, bo uspevalo tudi kakšno drevo, vrtnice in druge nekoliko zahtevnejše rastline.

Tla glede vpojnosti za vodo lahko močno izboljšamo z dodatki, ki ob dežju ali zalivanju vpije vlago in jo kasneje oddaja rastlinam. Lastnikom počitniških hiš ob morju bi delo in oskrbo vrta močno olajšali. Ob pravilni izbiri rastlin zalivanje, razen ob sajenju, skoraj ne bo potrebno, seveda pa ne bo škodovalo, če ob izredni suši vrt zalijemo na zalogo.

Priporočam, da vrt pretežno zasadite s trajnim rastlinjem, ki je zadovoljno le z občasno nego. Rastline morate predvsem zavarovati pred plevelom, da jih ne preraste ter občasno okopati. To je pomembno predvsem pri majhnih sadikah. Ko se razrastejo, same uspešno izpodrinejo plevel. Vendar brez vsake oskrbe ne bo zadovoljivega uspeha.

Spomladi morate nasad očistiti in po potrebi obrezati. Pri gnojenju upoštevajte zahteve posameznih rastlin, saj večina gnojenja ne potrebuje. Gnojimo predvsem sadno drevje, vrtnice in sezonsko cvetje.

V Primorju na splošno zelo moti pretirana uporaba cipres, pacipres (Thuya), ceder in palm, ki so tuje našemu primorskemu pejsažu. Kjer je le mogoče, jih nadomestimo z domačim drevjem: borom, črniko, figo, oljko, mandljem in drugim prvotnim drevjem, kar je odvisno od krajine, kateri je podrejena ureditev vrta.

V vrtu že raste češnja, zato ji lahko pridružimo figo, oljko, mandelj, kaki jabolko, breskev. V čebričke, da jih lahko zavarujemo pred mrazom, pa posadimo še limono in mandarino, lahko tudi manj zahtevno sorto kamelije.

Zasaditev popenjalk je v Primorju nujna, ker ščiti zidove pred premočnim segrevanjem poleti in ohladitvijo pozimi (dobrodošlo zaradi energetske krize) ter za prekrivanje senčnice. Za brajdo je lepa in koristna vinska trta, pa tudi aktinidija in kivi z užitnimi plodovi.

Od okrasnih popenjalk sadimo v Primorju campsis, glicinijo, srobote, kovačnike, vrtnice, bršljan in druge.

Preko nizkega zidu se lepo preveša pravi jasmin, ki cveti pozimi. Za Primorje se nam nudi pestra izbira lesnatih grmov in trajnic, saj tu uspeva večina rastlin. Prevladuje naj lovor, mirta, rožmarin, grmaste in mnogocvetne vrtnice, modri koprivček (Ceanothus Topaze), sivka, santolina, lovorikovec, ognjeni trn, razne panešpljice, rumena žuka ali brnistra in njim sorodno metličevje.

Med trajnicami izbiramo take rastline, med katerimi se preveč ne razbohoti nadležni plevel. Zaradi pletve se izogibajmo nizkih blazinastih rastlin. Grobeljnik, razne zvončnice, smiljka so v družbi z lantanami, fuksijami in pelargonijami še privlačnejše. Med nižje rastline naselimo še spomladanske čebulnice. Vse omenjene rastline prezimijo na prostem.

V vrtu skušajmo nasaditi šop dekorativne pampaške trave, ki vnaša v vrt poseben čar.

Mnoge rastline, ki so pri nas enoletne, so v Primorju večletne. Če se same zasejejo, postanejo stalni vrtni prebivalci. Rastejo naj med nižjim pokrovnim rastlinjem, da zapolnijo morebitne vrzeli.

Za setev so primerne naslednje rastline: portulak, mesembrianthemum sanvitalia, dveletni šeboj in druge nižje sezonske cvetnice. Poseben kotiček v vrtu lahko namenimo raznim opuncijam, ki prezimijo na prostem, lahko tudi na razpadajočem zidu.

Ker ne vem, v katerem kraju bo nastal vaš vrtiček, vam ne morem svetovati najbližje drevesnice, kjer bi lahko nabavili potrebne sadike.

Pri delu vam želim veliko veselja in uspeha!

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekStrupena tisa
Naslednji članekSadne vrste in sorte za višje lege
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.