Deli s prijatelji
Zelenjavni Vrt

Sobne, okenske in balkonske rastline

Na KupimProdam.si blogu sem danes za vas pripravil celo paleto nasvetov za vrtna dela za mesec april.
Pomlad je tu in z našimi rastlinami imamo polne roke dela. Vse po vrsti moramo presaditi, če jih doslej še nismo. Delo smo si nekoliko olajšali, če smo že jeseni pripravili zemljo. Če pa smo to opravilo pustili za april, bomo sedaj imeli toliko več dela.

Razen na presajanje pa moramo misliti tudi na to, kako bomo okrasili okna in balkon, kajti maja bomo rastline že prestavili na okenske police, tako da je časa za premislek vse manj. Če se še niste odločili, vam bom priskočil na pomoč z nasvetom, kam postavimo posamezne rastline. Dobro namreč vemo, da nekatere dobro prenašajo sonce, druge pa zahtevajo senčno rastišče.

Na sončno okno ali balkon damo pelargonije, ki bodo najlepše uspevale na južni ali zahodni strani. Odločimo se samo za pokončne ali pa za viseče, lahko jih tudi kombiniramo, odvisno od prostora. Posadimo jih v bogato zemljo; čez leto jih bomo še dognojevali, pa bo balkon ali okno en sam cvet.

Če je vaše okno obrnjeno na vzhod ali celo proti severu, ne boste sadili pelargonij, temveč gomoljne begonije. Te se v polsenci zelo lepo razvijejo, bujno rastejo in bogato cvetijo. Ker jih rada napada pepelasta plesen, jih moramo redno škropiti s karathanom ali afuganom. Izbor begonij pa je zelo pester, saj lahko izbiramo med mnogocvetnimi, velikocvetnimi, pokončnimi, enostavnimi, polnjenimi ali visečimi v vseh mogočih barvah od rdeče do rumene.

Za senčno stran so primerne tudi fuksije, ki najlepše rastejo na vzhodni strani. Fuksije so prav tako zelo različnih barv. Njihova rast je pokončna ali viseča oziroma prevešajoča.

Poleg omenjenih rastlin pa imamo na izbiro še celo vrsto enoletnic, od vodenk, ki ljubijo polsenco in senco, pa do tagetesa, ki najbolje uspeva na soncu. Nadvse cenjene in zelo lepe so petunije, ki so prav tako zelo pestrih barv.

Dosti dela imamo tudi z drugimi rastlinami. Še vedno moramo oskrbovati vse rastline, ki so cvetele čez zimo in jih želimo obdržati še naslednje leto. To so razne azaleje, kamelije, amarilis. Enoletnice — ciklamo, cinerarijo, kalceolarijo in kalanhojo pa zavržemo. V zimskem času so cvetele ehmeja, vrizeja, neoregelija, guzmanija in kriptant. Cvetovi so se že davno posušili, rastline pa so pognale številne mlade poganjke, ki so sedaj že tako veliki, da jih lahko presadimo v lončke. Tako bomo iz ene rastline dobili več novih rastlin, od katerih bodo nekatere cvetele že prihodnje leto, druge pa čez poldrugo leto ali dve. Posadimo jih v zelo zračno prst, mešanico listovke, igličevke, šote in štorovke. Tej mešanici dodamo še nekaj zdrobljenega močvirskega mahu. Odcvetel je tudi božični kaktus, ki mu sedaj namenimo obvezen počitek, če hočemo, da nam bo njegovo cvetenje prihodnje leto zopet v veselje. Poldrugi mesec ga bomo zelo malo zalivali, kasneje pa popolnoma prenehali. Po počitku ga moramo presaditi in postaviti na vrt v rahlo polsenco, kjer naj ostane do jeseni.

V najlepšem cvetenju je sedaj velikonočni kaktus. Ker potrebuje v času cvetenja veliko vlage, ga redno zalivamo. Ko bo odcvetel, potrebuje prav tako počitek kot božični kaktus. Aprila je še čas, da obnovimo zalogo oziroma dokupimo sredstva za varstvo rastlin, ki jih bomo potrebovali čez poletje. Bolezni in škodljivci se namreč pojavijo nenapovedano, zato moramo sredstva imeti vedno pri roki, zlasti še aerofleur ali pirox sprej. Če imate navadne pelargonije, potem morate biti pripravljeni na pojav pelargonijine rje, ki jo boste uspešno odpravili le s saprolom ali euparenom. Za zatiranje listnih uši uporabljamo etiol ali radotion, za zatiranje plesni na begonijah pa karathan ali afugan.

Sredstva, ki nam manjkajo, si pravočasno nabavimo, saj jih v naših trgovinah običajno ne dobimo ravno takrat, ki bi jih najbolj potrebovali.

Kakteje in sočnice

Tudi april je primeren za presajanje kaktej in sočnic. V sončnih in toplih dneh kakteje škropimo s fino razpršilko, zalivamo sicer še vedno previdno in samo v sončnih dneh, vendar je količina vode približno štirikrat večja kot v mesecu marcu. Ob toplih dneh čimveč zračimo in v opoldanskih urah rahlo senčimo, temperatura naj ne prekorači 18°C. Sejemo lahko le, če imamo primerno gretje. Kdor ima toplo gredo, je najbolje, da vanjo preseli kakteje in sočnice. Ta mesec je tudi primeren za uničevanje raznega mrčesa.

Tudi druge sočnice bomo večinoma pričeli zalivati, in to približno enkrat mesečno; izjeme so predvsem iz družin Conophytum, Frithia, Gibbaeum, za te je sedaj čas počivanja, zato jih ne zalivamo.

Okrasni vrt

Aprila bo trata, pa tudi pleveli, v toplejšem vremenu, posebno po dežju, zelo živahno in bujno rasla, nemara jo bo treba še enkrat ali dvakrat pokositi. Če bomo za uničevanje plevela uporabili kemična sredstva, se odločimo za tratin. Na trati imamo mnogokrat posajena drevesa in grmiče, šop trajnic ali čebulnic v kakem kotu. V takih primerih je uporaba herbicida prej škodljiva kot koristna. Pri uporabi moramo natančno upoštevati predpisana navodila.

Navadno je aprila ugodneje pripravljati zemljišče za setev in pripravo trate ali izravnavo površine na dosedanjem zelenem kotičku. Izberimo travno mešanico, ki bo res primerna za našo trato tako po vrsti zemlje kot po legi zemljišča. Semenarna je pripravila nekaj zelo uspešnih mešanic tudi za suhe obmorske lege. Pozabiti ne smemo, da je za setev vzpetin potrebno skoraj enkrat več semen, to je 4 do 5 kg za 100 m2.

Obrezovanje okrasnih grmov in dreves smo nemara uspešno končali marca. Kakšne preveč mrzle noči so pripomogle, da je pozeblo že nekaj novih poganjkov, pa si vzemimo čas in odstranimo še te. Nekateri vrtniki so zelenjavna semena že posejali v tunele ali tople grede. Za setev enoletnih cvetic je aprila tudi še dovolj časa in nemara bo toplota že stalnejša. Za domače razmere je dovolj kak kvadratni meter setvene površine za cvetice, ki ga pripravimo kot za setev zelenjave. Če ste upoštevali moja navodila, ste kalivost semen iz prejšnjih let že preskušali. Včasih smo razočarani tudi nad kalivostjo letos kupljenega semena, zato bomo sejali vrste kar nekoliko gosteje. Za zdravje sadik je dobro posebno vrhnjo plast setvišča pomešati z rečno mivko. Preveč občutljivih vrst enoletnic raje ne bomo sejali doma, aprila smo tudi že prepozni z njimi. Sedaj bodo prišle v poštev le še žametnice, zajčki, astre, kalifornijski mak, cinije, dišeči grah, kozmeja, gajlardija, lepotni slak in še druge. Naštete vrste enoletnic, posebno tiste, ki zrastejo do 50 cm visoko (plavice, kozmeje, dišeči grah), navadno sejemo na stalno mesto. Občutljivejše vrste, kot so begonije, salvije in petunije, kupimo pred saditvijo pri vrtnarju. Te bomo sadili na stalno mesto šele maja. Za cvetnice, ki jih bomo sejali doma, si pripravimo prostor za setev tam, kjer želimo poleti imeti cvetlice. Sejati bomo morali redkeje, kot če bi vzgojili sadike na posebnem prostoru. Vsekakor pa je pripravneje imeti za setev in vzgojo sadik poseben prostor. Tukaj jim laže omogočimo zaščito bodisi pred mrazom ponoči ali prehudim soncem podnevi, ko so sadike še nežne. Koreninski sistem vsake rastline se okrepi, ko rastlinice prepikiramo in jih razsadimo na ustrezne razdalje. Nizke vrste enoletnih cvetic sadimo navadno za cvetlične preproge in jih zato sadimo gosteje ter sort med seboj ne mešamo na prekratkih razdaljah. Enoletnice, ki zrastejo do pol metra visoko, uporabimo včasih za začasno živo mejo, poleg prej omenjenih je posebno primerna poletna cipresa. Če bomo sejali v ta namen, redčenje ne pride v poštev, ker želimo vsako živico čimbolj gosto.

Na koncu naj še opozorim ljubitelje, da je bolje kupiti sveže seme vsako leto sproti. Semenarne prodajajo posebno pri zelo cvetivih sortah seme prve generacije, zato bomo razočarani ob cvetenju sadik iz starega semena.

Vrtna dela ter zelenjavni vrt

Veliko pozornost v tem času zahtevajo tudi vrtna dela oziroma obdelava vrta. Vrtnine sodijo med okopavine, moramo jih okopavati, da preprečimo zaskorjitev zemlje. S herbicidi lahko zadržujemo razvoj plevela, vendar bomo z okopavanjem po močnejših nalivih povečali zračnost zemlje, ki je za rast nujna. Okopavali bomo globlje, če je zemlja zbita in ima vrtnina globlje korenine, pri vrtninah, ki imajo plitvo korenine, kot so kumare, pa okopavamo plitvo. Večkratna vrtna dela s plitkim okopavanjem namreč vrtninam zelo ugajajo.

Vrtna Dela
Vrtna Dela

Če nam vreme in vlažnost zemlje nista dopuščala, da bi marca sejali, posejemo sedaj špinačo, solato, berivko in rezivko, redkvico, črni koren, peteršilj pastinak in korenček ter tako ta vrtna dela opravimo v mesecu aprilu. Posejali bomo grah, in če ga hočemo dalj časa obirati, zasejemo različne sorte, ki se razlikujejo po dolžini rastne dobe. Pri grahu velja, da vsota temperatur vpliva na razvoj in dozorevanje graha, tako nam postopna setev iste rane sorte ne pripomore k podaljšanju obiranja, ampak moramo sejati za ranimi sorte, ki imajo daljšo rastno dobo oziroma zahtevajo večjo vsoto temperatur. Posejemo 75 zrn na m2, ker le z dovolj gosto setvijo dobimo dober pridelek.

Vrtna dela s saditvijo kolerabice, zelja, ohrovta in solate

Pripravimo setvenice za vzgojo sadik za kasnejše saditve kolerabice, zelja, ohrovta, brstičnega ohrovta in solate. Pravilno vzgojena sadika je pogoj za uspeh pri pridelovanju. Če zemlja ni rahla in se hitro zaskorji, si pomagamo s perlitom. Na prelopateno gredico potrosimo 10 cm na debelo perlita in ga plitvo vdelamo v zemljo. Perlit močneje vpija in zadržuje vlago ter veča zračnost zemlje, kar pripomore k razvoju številnejših koreninic pri sadikah, ki se ob presajanju hitreje primejo. Seme pred setvijo razkužimo. Pred setvijo potrosimo 10 do 30 gramov na m2 brasicoia, da razkužimo zemljo. Proti plesni zalivamo rastline z 0,2% orthocidom ali dithanom. Da se ne bo pojavila kapusova muha, sadike kapusnic pred presajanjem potrosimo z granulatom basudina. Na prosto sadimo rane sorte zelja, ohrovta, kolerabice, glavnate solate, če smo sadike vzgojili v topli gredi ali kupili pri vrtnarju. Rastlinam zagotovimo dovolj prostora za razvoj ob sajenju, pri neposrednih setvah pa s pravočasnim redčenjem.

Vrtna dela s setvijo solate, špinače in redkvice

Več pridelka s posamične grede dobimo, če setve in saditve razporedimo časovno tako, da ko poberemo eno, že posejemo ali posadimo drugo. Tako rasteta hkrati na eni gredi dve različni vrtnini. Čas dozorevanja je pri različnih vrtninah in sortah zelo različen. V zaporednih setvah gojimo ali sorte s kratko rastno dobo in jih pobiramo drugo za drugo ali kombinirano vrtnino z dolgo rastjo z vrtnino, ki hitro zori. Možnost zasenčenja in izpodrivanja moramo pri mešanih setvah zmanjšati na minimum. Solata, špinača, redkvica so zaradi nizke rasti zelo primerne za mešane setve. Vrtnine bujnejše rasti, kot zelje, ohrovt, le previdno vključimo, in to le rane sorte z manjšimi vehami. Zasenčenost je povezana z razdaljo setve oziroma saditve.

Zgodnja solata, špinača, nizki fižol so trdno zreli v 6 do 10 tednih. Tako lahko med posajeno zadnjo solato posejemo špinačo. Solato poberemo pred špinačo in na njeno mesto posadimo fižol, špinača se umakne fižolu, preden se ta razraste. Za pobranim fižolom pa lahko posejemo še jesensko špinačo, kitajski ohrovt ali motovilec.

Med vrstami solate pustimo prostor za majsko saditev kumar. Sadike kumar lahko vzgojimo v lončkih, lahko pa jih posadimo konec aprila na gredico, če smo jo prekrili s tunelom iz plastike. V dovolj velik vrt bomo v tem mesecu posadili tudi nekaj ranega krompirja v vrste 60 cm narazen, gomolj od gomolja 30 centimetrov, 6 do 8 cm globoko.

Sadni vrt

V lepi in sončni zimi je prav, da smo z obrezovanjem sadnega drevja pri kraju. Če nismo ob rezi izvedli upogibanja in razpiranja primernih vej oziroma vejic, storimo to sedaj. Vrt še počistimo raznega dračja in druge navlake ter ga pripravimo za zimsko škropljenje; če le-tega nismo opravili, je še vedno čas za pozno zimsko škropljenje, ki ga opravimo v mirnem, vlažnem in razmeroma toplem vremenu. Za škropljenje uporabljamo oleodiazinon, 1 do 1,5 l na 100 l vode, ali folidol olje, 0,5—1 l na 100 l vode. Učinkovito je proti jajčecem listnih uši, kaparju vseh vrst, jablanovemu molju, cvetožeru, prstaničarju in drugim. Škropimo, ko se pokažejo vršički zelenih listov iz brstov. Rane na drevesu, ki jih je povzročila divjad ali mi sami pri obrezovanju, obrežemo z ostrim nožem in zamažemo s cepilno smolo ali kambisanom. Če so rane velike in ni upati, da bi se zacelile same, opravimo premestitveno cepljenje; za izvedbo le-tega je zadnji čas.

Z odvijanjem debel, ki smo jih tako zavarovali pred divjadjo, ne hitimo, kajti nevarnost poškodbe lubja traja do konca maja. Preglejmo tudi, če je drevo dobro privezano h kolu, če ni, ga privežemo ponovno, vez samo prerahijamo ali jo zamenjamo z novo prevezo.

Zadnji čas je tudi za cepljenje ali precepljanje, najsi bo mladih ali starejših dreves. Cepimo v žleb, razkol, dolago ali na podobne načine. Če smo že cepili, zavarujemo cepiče pred ptiči, ki radi sedajo nanje in jih tako polomijo.

Če želimo lepo rastoče drevo, ga moramo redno okopavati (večkrat letno) in gnojiti ter dognojevati. Prostor pod krono drevesa naj bo vedno zrahljan in brez plevela. Če zastiramo s travo, naj bo ta plast mulča tako debela, da skoznjo ne predre plevel. Priporočljivo je lanskoletni mulč sedaj podkopati in čez leto napraviti novega. V tem primeru odpade gnojenje s hlevskim gnojem, vendar pa dognojimo drevo z dušičnimi umetnimi gnojili, ki jih zalopatimo z mulcem v zemljo.

Veliko škodo dela tudi v vrtnih nasadih voluhar. Ravno sedaj je pravi čas za uničevanje tega nadležnega škodljivca. Če je vrt ograjen in ni v njem zelenjave ter domačih živali, lahko površino poškropimo z endrinom (2 kg/ha). Endrin je zelo hud strup, zato natančno upoštevajmo navodilo o njegovi uporabi. Uspešno je tudi lovljenje voluharja s pastmi in vabami. Pri takem načinu zatiranja najprej poiščemo voluharjeve rove, ki so naseljeni, in vanje nastavimo pasti ali vabe, ter jih nato večkrat pregledamo. Voluhar se rad zadržuje ob robu parcel v nabrežinah ali mejah, zato tudi tu nastavimo pasti, vabe ali škropimo z endrinom.

Ta mesec je še možno sajenje sadnega drevja, če imamo sadilni material pripravljen, če ni presuho in ni vegetacija že preveč napredovala, medtem ko je za sajenje jagod že prepozno. Pri sajenju pazimo, da imajo sadna drevesca močne korenine in da jih sadimo v pravilno globino, sadilna jama naj bo pravilno skopana in dobro pognojena. Mnogo bolje je saditi jeseni, kajti v tem primeru se korenine že spoje z novo zemljo in začno spomladi normalno odganjati.

Če še nismo izbrali in nakupili škropiv, ki jih bomo potrebovali poleti, storimo to še ta mesec. Škropiva shranimo v primernem prostoru, v katerem naj ne bo prehrambenih artiklov. Kemična sredstva za varstvo rastlin naj imajo vedno navodila, ki jih lahko pred uporabo preberemo in natančno upoštevamo. Posebno pozorni bodimo pri skladiščenju herbicidov in drugih zelo strupenih sredstev. Napačno uporabljen herbicid na sadnem drevju povzroči nepopravljivo škodo!!!

Vinograd

Ko je zemljišče za novi vinograd zrigolano, ga je treba pred začetkom saditve temeljito obdelati s krožno brano ali drugimi stroji za plitvo obdelavo tal, da površino bolje poravnamo in tako preprečimo razlike v globini saditve. Najbolje bo, če obdelujemo pravokotno na smer rigolanja. Pri tem bo prišlo na površje tudi nekaj kamenja, ki ga bomo pozneje zmetali med vrste in odpeljali. Če smo se že prej odločili za sorte, vzgojne oblike in razdalje sajenja, potem je sedaj na vrsti količenje sadilnih mest. Naj pa vseeno poudarim, da je treba pri izbiri sorte upoštevati veljaven sortni izbor za posamezne vinorodne okoliše, ki je dovolj širok, da zadovoljuje tudi številne amaterje.

Zaradi enotnega izvajanja ampelotehničnih ukrepov naj bo v nasadu le ena sorta ali naj bodo vsaj trte v vrsti iste vrste.

Veliko je bilo razprav o vprašanju najprimernejšega števila trt na enoto površine in o saditveni razdalji v vinogradu. Prehajali smo iz ene skrajnosti v drugo, sedaj smo se pa ustavili pri številu 3000 do 4000 trt/ha, ker se je pokazalo, da pregosta saditev otežuje obdelavo in jo hkrati podražuje, preredka pa ne zagotavlja donosnega pridelka kakovostnega grozdja, saj pretirana obremenitev trte povzroči poslabšanje kakovosti le-te. Glede na podnebne razmere, lastnosti večine sort in sedanje vzgojne oblike dosegamo v intenzivnih nasadih pridelke 140 do 160 stotov grozdja/ha oziroma 4-5 kg na trto. Pri saditvi na razdalje 280 do 300 cm med vrstami in 90 do 110 cm v vrsti sadimo ustrezno število trt z življenjskim prostorom 2,5 do 3 m2, kar zadostuje za večino vinskih in namiznih sort. Izjemoma sadimo manjše število trt v terasnih nasadih ali pri vzgoji na latnike, večje pa, ko gre za šibkeje rastoče sorte in obdelavo z manjšimi stroji.

V takih primerih se je dobro posvetovati s pospeševalno službo. Tudi količenje sadilnih mest je pomembno in natančno delo, saj so poznejše spremembe tvegane in drage. Če je zemljišče ravno ali blago nagnjeno, naj bodo vrste v smeri sever-jug, sicer se zlasti na jugu odločimo za saditev po plastnicah, kar olajšuje obdelavo in preprečuje že tako močno erozijo. Včasih je bilo obvezno količenje v pravokotne oblike, danes pa večinoma izbiramo dve osnovni smeri v skladu z obliko parcele, smerjo poti in podobno, ker je tako število potrebnih kolov oziroma stebrov manjše. Količimo s trstiko ali drobnimi lesenimi, tudi jelovimi količki, smer pa določamo z navzkriž napetimi žicami. Temu sledi izkop sadilnih jam globokih 40 cm in približno toliko širokih, ki morajo vse biti v smeri vrst in na isti strani količka.

Prvovrstne cepljenke so naprodaj v snopih po 25 kosov, vendar so odstopanja v kakovosti možna, zato jih pred saditvijo ponovno presortiramo, da bomo vse šibkejše razvite posadili v eno vrsto in si tako zmanjšali delo pri podsajevanju praznih mest. Cepljenke sedaj tudi obrežemo, in sicer korenine na 10 centimetrov (širino pesti), cepič pa na dve zdravi očesi. Korenine namočimo v zmes kravjega blata ali gnoja in ilovice, tej gosti kaši pa dodamo še pest superfosfata. S tem zagotovimo cepljenkam hrano za prvi čas razvoja, in prijem bo boljši. Izkopano jamo zaprašimo z aldrinom, nato položimo trte tako, da je cepljeno mesto približno 5 cm nad robom jame in korenine zasujemo z dobro zemljo, ki jo rahlo potlačimo. Nato raztresemo na široko po jami 10dkg superfosfata, nekaj komposta ali zrelega gnoja in jamo zasujemo do vrha. Cepič zakrijemo z dobro zemljo.

Pri saditvi je možna tudi uporaba plastične črne folije, ki jo nad cepljenko razrežemo, da gleda cepljeni del ven, sicer pa od strani zakrijemo z zemljo, da veter folije ne odnese. Tako dosežemo boljši prijem v sušnih letih, nimamo pa vode za zalivanje. Na koncu naj poudarimo, da je treba trte posaditi najpozneje aprila, najprimernejša pa je zgodnja saditev.

In smo ponovno pri zaključku. Upam da ste uživali pri prebiranju tega članka ter da ste morda izvedeli kakšen nov nasvet, ki ga do sedaj niste poznali. Obljubim tudi da bom v mesecu maju na salomonov oglasnik blogu izpisal nov poučen članek, ki bo zajemal podrobnosti za mesec maj. Upam da se ponovno vidimo.

In še dva nasveta:

  • Sadno drevje sadimo, če ni premrzlo in zemlja ne zmrzuje, vsa vrtna dela v tem primeru preložimo!
  • Preglejmo shrambe in odstranimo plodove, ki so začeli gniti!

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekObrezovanje cvetočih grmovnic
Naslednji članekAlge v akvariju – akvarijski plevel
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.