Deli s prijatelji
Vrtna kreša
Vrtna kreša

Pri nas je vrtna kreša še malo razširjena vrtnina. Zaradi preproste vzgoje in možnosti pridelovanja čez vse leto ter zaradi precejšnje vsebnosti vitaminov, zlasti vitamina C, pa bi jo lahko pogosteje srečevali na naših vrtovih in okenskih policah.

Vrtna kreša izvira z Orienta, a je sedaj razširjena skoraj po vsem svetu. Spada v družino križnic. Ponekod je bolj znana vodna kreša, njena vzgoja pa je bolj težavna, ker je povezana z vodnimi razmerami.

Svežo krešo uporabljamo kot dodatek različnim solatam (glavnata solata, kumare, paradižnik, kitajsko zelje), juham, za garniranje narezkov, mesnih in ribjih jedi, za pripravo sendvičev, za razne namaze. Zaradi značilnega prijetno pikantnega okusa popestri vsako jed.

V 100 g sveže kreše je 98 mg vitamina C, 2,5 mg ß karotina (provitamin A), 0,066 mg vitamina B1 in železo. Kreša vsebuje precej vitamina C; za primerjavo – v papriki, ki je znan vir vitamina C, je 100 mg tega vitamina v 100 g sveže vrtnine.

Ker se vitamin C s kuhanjem uniči, krešo vedno uživamo svežo. Kuhani hrani jo dodamo, tik preden ponudimo jed. Kreša ima pikanten okus zaradi vsebnosti večjih količin gorčičnih olj (glikozidi gorčičnih olj, zlasti glikotropaeolin).

Vrtna kreša je enoletna rastlina; razvije tanko vretenasto korenino, listno rozeto in približno 70 cm visoko cvetno steblo. Listi so pernato deljeni. Cvetove požene v grozdastih socvetjih, navadno so bele barve. Plod – lušček je okroglo jajčaste oblike in nosi po dve semeni. Le-to je gladko, rdečerjave barve, okroglo jajčaste oblike in dolgo 2 do 3 mm. Seme je kalivo tri leta.

Pridelovanje vrtne kreše je preprosto in mogoče v vseh letnih časih. Na prostem jo gojimo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, pozimi pa v rastlinjakih, zaprtih gredah ali na okenski polici. Na prostem jo prvič posejemo zgodaj spomladi, takoj ko je tla mogoče obdelovati. Naprej jo sejemo vsakih štirinajst dni, da imamo dovolj sveže vedno na voljo.

Kreša ni posebno zatevna glede tal. Uspeva v vsakih vrtnih tleh, le da ima na voljo dovolj vlage. Na boljših tleh pridelamo bolj kakovosten in večji pridelek. Dobro uspeva tudi na senčnih legah. Predvsem v vročih in sušnih poletnih mesecih jo raje sejemo na hladnejše zasenčene lege, sicer hitro razvije cvetno steblo, taka pa je neuporabna.

S hlevskim gnojem ne gnojimo, tudi gnojenje z mineralnimi gnojili navadno ni potrebno ali pa uporabimo le manjše količine NPK gnojil, ker kreša razvije sorazmerno malo listne mase. Seme posejemo v vrstice v razdalji 10 do 15 cm. Pri tem porabimo 8 g semena za 10 m2 površine. Lahko sejemo tudi po-prek, vendar je pri tem otežena oskrba posevka. Seme vzkali zelo hitro – v treh do sedmih dneh, odvisno od vremenskih razmer.

Posevek med rastjo okopljemo in oplevemo. Na nezapleveljenih tleh pri spravilu ni treba prebirati listov in izločati plevela. V suhih poletnih mesecih jo je treba izdatno zalivati, sicer je pridelek manjši, listi pa dobe zelo oster okus. Predvsem v suhem vremenu lahko posevek napadejo bolhači in ga tudi precej poškodujejo.

Najbolj so ogrožene mlade rastline, in sicer takoj ko vzkale. Za varstvo posevka lahko uporabimo kemična sredstva, vendar pazimo, kdaj pred spravilom lahko škropimo nazadnje (karenca).

Ko je kreša visoka 6 do 10 cm, to je 2 do 4 tedne po kalitvi, jo že lahko režemo, kar storimo s škarjami ali ostrim nožem. Navadno porežemo cele rastline, lahko pa pustimo srčne liste. Tako se rastline ponovno obrastejo, tako, da lahko režemo še drugič. Na m2 pridelamo približno en kilogram listov.

Če hočemo pridelati seme za prihodnje leto ali za zimske setve v lončke, del posejane površine ne režemo, ampak pustimo, da rastline razvijejo cvetno steblo in vzcveto. Kreša cveti (odvisno od časa setve) od maja do pozne jeseni.

Seme dozori 3 do 4 mesece po setvi. Pobiramo ga, ko so plodovi že suhi. Zrelo seme pogosto izpada iz plodov, zato zadostuje, če posušene semeneče rastline dobro otresemo na papir ali v vrečo.

Čez zimo lahko vrtno krešo gojimo na okenski polici na svetlem, sončnem mestu. Na gosto jo posejemo v cvetlične lončke ali zabojčke. Režemo jo lahko že po 10 do 14 dneh, ko je visoka le nekaj centimetrov. Če hočemo imeti na voljo zmeraj nekaj sveže mlade kreše, sejemo vsakih nekaj dni ali vsak teden v nov lonček. Lahko si pripravimo tudi nakaIjeno seme vrtne kreše.

Vrtna kreša v kuhinji

Priprava namaza

V surovo maslo ali margarino zamešamo drobno sesekljano svežo krešo, posolimo in po okusu dodamo začimbe. Tako lahko hitro pripravimo okusen in zdrav namaz.

Spomladanska jajčna solata

4 do 6 trdo kuhanih olupljenih jajc in 1 do 2 šopka mesečnih redkvic narežemo na tanke rezine. Zmešamo in začinimo s poprom, soljo in sokom 1/2 limone. Posebej zmešamo dve žlici majoneze in štiri žlice smetane ali kondenziranega mleka. Z mešanico prelijemo jajca z redkvico. 10 dag vrtne kreše zmešamo s kisom, soljo in ščepcem sladkorja ter s tem obložimo na krožniku pripravljeno jajčno solato.

Bon Appétit :-)

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas