Deli s prijatelji
Vrtna opravila v mesecu januarju
Vrtna opravila v mesecu januarju

Okrasni vrt

Z novim letom se začenjajo nove skrbi v vrtu, hkrati pa je to čas, ko napravimo obračun dela v preteklem letu; koliko truda in denarja smo vložili v vrt in s čim nam je vse to povrnil. Vrt je skoraj popolnoma gol in tako je sedaj primeren čas za odločanje o prihodnosti našega malega zelenega sveta. Čas je torej za temeljito načrtovanje. Prostor za nova drevesa smo zakoličili že jeseni, tulipane, žafrane, narcise smo že posadili, vrtnice so obrezane in prekrite s smrečjem. Sedaj lahko določimo prostor, ki ga bomo spomladi popestrili s kanami, dalijami, pozneje pa tudi z gladiolami ter razumljivo z enoletnicami. Potrebujemo kos papirja, na katerega v ustreznem merilu prenesemo vrtni prostor. Nato izračunamo, koliko sadik bomo potrebovali. Mignonke sadimo na primer v razmiku 25 X 25 cm, za kvadratni meter jih bomo torej potrebovali 16. Pozanimajmo se tudi, kje lahko najbliže in najceneje nabavimo sadike. Vetrnice (Anemone) lahko sadimo že sedaj, če le zemlja ni zmrznjena, vendar čebulčke vseeno zavarujmo s smrečjem.

Rastline, ki so nastavile cvetne brste že jeseni, sedaj komaj čakajo, da zacvetijo, če odrežemo nekaj vejic forsitije ali pa breskve ter jih damo v sobi v vodo, bomo dobili čudovit zimski šopek. Seveda pa z rezanjem vej ne smemo pretiravati, sicer bo spomladi naš grm forsitije videti dokaj oskubljen, pri breskvi pa je najbolj smotrno, da vzamemo le vejice, ki smo jih pri obrezovanju drevesa odstranili, saj vemo, da je rez pri breskvi tako močna, da nam tudi za zimske šopke ostane obilo »materiala«.

Pozimi se moramo znova in znova spomniti, da preobilno zalivanje lončnicam škoduje, ker začno počasi gniti in hirati, v najboljšem primeru pa močno odženejo nežne in pretegnjene, torej malo vredne poganjke. Pozimi se v stanovanjih radi zaredijo tako imenovani leteči kaparji, ki jim pravimo tudi bele rastlinjakove mušice. To so nadležni škodljivci, ki se jih tudi v velikih vrtnarijah zlepa ne znebijo, saj postanejo zelo hitro odporni proti številnim strupenim pripravkom. K sreči poznamo sedaj učinkovit pripravek, ki ga uporabljamo sicer za zatiranje koloradskega hrošča na krompirju, povsem po naključju pa so odkrili, da uspešno zatre tudi letečega kaparja.

Preglejmo tudi posodovke, ki jih prezimujemo v kleti. Zalivamo jih le toliko, da se zemlja popolnoma ne izsuši.

Lončnice

Številne sobne rastline v zimskem času počivajo, zato imamo z njimi le malo dela. Zalivamo jih po potrebi, ne preveč, ker sicer lahko prek zime propadejo. Rastline potrebujejo med počivanjem zelo malo vode, zato jih zalivamo temu primerno.

Če prezimimo rastline v sobi s centralnim ogrevanjem, moramo paziti, da imajo dovolj zračne vlage. Za večino rastlin zadošča okrog 50% zračne vlage, nekaterim pa celo 40 – 60 %.

Pelargonije in fuksije odvržejo številne liste, tako da ostanejo skoraj popolnoma gole. Vse te liste moramo sproti pobrati in jih odstraniti, da ne gnijejo okrog rastlin.

Kmalu bodo zacvetele siljene čebulnice (hijacinte); postavimo jih na svetlo in hladno mesto, da bodo cvetovi ostali čim dalj sveži. Tudi za druge rastline velja, da dalj časa cvetijo pri zmerni temperaturi kot na toplem.

Za zgodnje cvetenje bomo morali kmalu posaditi tudi gomoljaste begonije in gloksinije. Nikar ne pozabimo nanje!

Pozimi cvetoče rastline, na primer ciklame, primule, kalanhoje, dognojujemo z rudninskimi gnojili, da bo njihovo cvetenje še lepše in daljše. Kalanhojo smemo zalivati le v lepem vremenu, ne pa, ko je dalj časa slabo vreme. Rastlina bo zlahka prestala nekajdnevno sušo, ker ima namreč zelo mesnate liste. Vendar pa ti radi gnijejo, če jih pri zalivanju preveč omočimo, kar se rado zgodi ravno zaradi njihove številnosti in gostote. V lepem vremenu se listi hitreje osušijo, v slabem pa ostanejo dalj časa vlažni, kar je za rastlino lahko nevarno.

Kaktusi

Decembra in januarja so noči za naše kakteje najdaljše. Če jih prezimimo v stanovanju, dobijo še manj svetlobe kot v rastlinjaku, sonce pa jih v tem času sploh ne vidi. Zato si je marsikdo omislil dodatno osvetljevanje kaktej s fluorescenčnimi žarnicami, ki svetijo z zmesjo rdečega in modrega spektra. Te žarnice kot nadomestek sonca imamo prižgane okrog dve uri zjutraj pred dnevom in dve uri pred nočjo.

Večina kaktej miruje v »popolnoma suhi« zemlji, vendar ta zemlja ni tako popolnoma suha, ampak še vedno vsebuje določen odstotek vlage. Pri temperaturi 5 – 8° C se zemlja suši izredno počasi. Če so bili kaktusi zadnjič zaliti konec oktobra ali v začetku novembra, vsebuje zemlja v januarju še vedno nekaj vlage. Lahko pa zemljo proti koncu meseca malo navlažimo, kar bo zadostovalo do konca februarja.

Le pri sejančkih iz preteklega leta zemlja ne sme biti popolnoma suha. Malenkostno jih zalijemo le enkrat do dvakrat na mesec z mlačno deževnico. Kaktuse večkrat preglejmo, če so se morda na njih zaredile uši. V tem primeru jih uničimo s strupenim pripravkom, ki ima kontaktni učinek. Če so se zaredile zelo močno po telesu kaktusa, jih uničimo z razprševanjem strupa po njih, sicer pa napadena mesta namočimo le s čopičem.

V tem mesecu bo verjetno odcvetel tudi božični kaktus. Po cvetenju ga prenehamo zalivati, v sobi na toplem ga pustimo še toliko časa, da se zemlja malo osuši, nato pa ga nesemo na hladnejši prostor k počitku in ga ne zalivamo več, dokler ga spomladi ne prenesemo na prosto.

Tudi druge sočnice večinoma počivajo. Vrst Euphorbia, Lithops ne zalivamo, vrstam kot so Conophytum, Crassula, Gibbeaum, Senecio pa po malem dodajamo vodo in jih imamo pri višji temperaturi.

Zelenjadni vrt

Četudi je narava v globokem zimskem spanju, ne sme počivati tudi vrtnar. Potem ko smo celoten vrt razdelili, kakor ga nameravamo uporabiti, lahko že tudi razporejamo kulture na zelenjadnem vrtu. Za vsako gredico poskrbimo, da bo izkoriščena od pomladi do jeseni, pri čemer pa moramo upoštevati pravila kolobarjenja, to je pravilnega menjavanja posameznih vrtnin na določeni gredi.

Številni imajo na svojem vrtu tople grede, za katere lahko prav tako pripravijo saditveni načrt. Počasi jih lahko začnemo že tudi pripravljati na pomlad. Zamenjati moramo razbito steklo v oknih, obnoviti strohnele ali polomljene lesene dele itd.

Marsikdo ima verjetno na zalogi še lansko seme ali celo iz prejšnjih let. Staro seme odstranimo, drugega pa preskusimo glede kalivosti. Slabo kalivih semen za setev raje ne uporabljajmo. Ko smo ocenili semenske zaloge, lahko že izračunamo približne količine semena posameznih vrst in sort, ki ga bo treba še kupiti. Hkrati pa lahko predvidimo, koliko posameznih gnojil in škropiv bomo potrebovali.

Sadni vrt

Sadjar bo lahko ob ugodnem vremenu in v zimi brez snega, še vedno delaven in ne bo imel zimskega počitka, le če zapade sneg in pritisne mraz, si bo nekoliko oddahnil. Vsako delo v sadovnjaku, ki ga lahko opravimo pozimi, je še posebno koristno. Če smo že postorili vse, kar smo se namenili opraviti pozimi, se posvetimo ob ugodnem vremenu zlasti zemeljskim delom. Poleg prahe ali plitkega rahljanja zemlje in gnojenja s hlevskim gnojem se lotimo sedaj globokega rahljanja, to je rigolanja in kopanja jam za spomladansko sajenje. Vsekakor je sedaj čas, da na razne načine izboljšamo zemljo. Na slabih terenih z nerodovitno zemljo, zlasti v brežinah, odvažamo sedaj kamenje, prod, zoglenelo, puhlo ali drugače nerodovitno zemljo. Navažamo pa rodovitno humozno prst z obronkov gozdov, jarkov, globeli in drugih kotanj, kamor leto za letom nanaša veter listje in druge organske odpadke.

Najboljša je srednje težka, humozna, dovolj vlažna grudičasta in zračna zemlja, ki jo gnojimo in primerno obdelujemo, pa bosta rast in rodnost odlični. Izrazito težke ali lahke zemlje zboljšujemo z organskimi snovmi, kot so hlevski gnoj, kompost, šota, zastirka in podobno. Težke zemlje so običajno rodovitnejše, vendar se, ko so mokre, zelo stlačijo, tako so dostikrat premalo zračne za delovanje zemeljskih bakterij in za dobro rast rastlin. Takšno zemljo izboljšamo z dovozom kake rodovitne zemlje ali peska in z obdelovanjem, ko so tla primerno suha. Pravo nasprotje so lahke zemlje, ki so slabo rodne; so suhe, prezračne in padavine prehitro poniknejo v globino. Te izboljšamo delno s težjo zemljo, v suhem vremenu jih čim manj obdelujemo, po možnosti namakamo, zastiramo ter izdatno gnojimo. Zemlja pa ima lahko še druge pomanjkljivosti, zlasti preveč ali premalo apna, da o pomanjkanju drugih elementov, predvsem bora in magnezija, ne govorimo. Vendar pa lahko te napake ugotovi le izkušen strokovnjak ali pa kemična analiza zemlje.

Eno izmed rednih opravil je sedaj zaščita dreves pred divjadjo. Predvsem moramo biti pazljivi, ko zapade visok sneg, ki se v mrazu zaskorji ter omogoči divjadi preskok ograje in neovirane sprehode po sadovnjaku. V takem primeru so izpostavljene tudi viseče veje starejših dreves, ki jih moramo dvigniti in podpreti. Poskrbeti moramo tudi za hrano zajcem, tako da jim občasno zamenjamo obglodane veje in podtaknemo nove jablanove veje, ki jih zajci predvsem čislajo, in tako prizanesejo deblom mladih dreves.

Če nameravamo cepiti marelice, češnje, višnje in druge koščičarje, narežemo cepiče že sedaj, zlasti še pred hujšim mrazom, da jih ne bi prizadela zmrzal. Seveda izberemo za rezanje cepičev kakšen toplejši dan, sicer pa ravnamo z zmrznjenimi cepiči zelo previdno. Najprej jih odtajamo, nato jih sortiramo, jih po deset povežemo skupaj, etiketiramo, hranimo v vlažnem pesku, šoti, mahu ali podobno, najbolje pa v polietilenskih vrečkah pri temperaturi 0° C.

Vso zimo je nevaren voluhar, ki ga sedaj sicer težko lovimo in zatiramo, lahko pa ga preganjamo tako, da mu v štiri do šesttedenskih presledkih nastavljamo karbid ali podobne pripravke.

Delaven sadjar bo poleg vseh naštetih del našel še mnogo drugih opravil, na primer čiščenje in redčenje starejšega drevja, krčenje starih izrojenih in drugih dreves, popravljanje orodja in podobno.

Stalno pregledujmo sadno shrambo, primerno jo zračimo, skrbimo za zadostno vlago in temperaturo do 4° C. Sproti prebirajmo in odnašajmo gnilo in nagnito sadje. Vrata skrbno zapirajmo. Nadvse pazimo, da se ne pritepe v shrambo kaka miška, kajti ta bo načela in poskusila vse vrhnje plodove, nato pa se bo lotila najboljših.

Vinograd

Če nam vremenske razmere dopuščajo, nadaljujemo z jesenskimi opravili. Gnojenje in obdelava vinograda, opravljena v jesenskih in tudi še zimskih mesecih, imata nešteto prednosti pred spomladanskim. Zemlja bo premrznila, se napila prepotrebne vlage in ostala rahla, zračna ter se bo spomladi hitreje segrela. Vinogradniki, če zemlja še ni zmrznjena, opravite to prepotrebno delo čim prej. Spomladi bo za takšna dela primanjkovalo časa.

Tudi za rigolanje je še primeren čas. Seveda pa zemlja ne sme biti premokra. Še vedno pa je boljša zimska priprava zemlje kot pozna spomladanska. Ob rigolanju opravimo tudi nujno potrebno »založno« gnojenje vinograda. O pomembnosti tega smo že pisali.

Sedaj je tudi čas, da spravimo zemljo z vznožja vinograda na vrh. V vertikalno urejenih vinogradih so spodnje trte zakopane, na vrhu pa propadajo zaradi odnešene, sprane prsti. Primeren čas je tudi za pripravo opor za vinsko trto. Za popravila orodja in strojev pa so zimski meseci kot naročeni.

V vinski kleti pazimo, da bo posoda vedno dopolnjena. Če še niste opravili pretoka, bo najbrž sedaj primeren čas. Pazite, da kislina v vinu preveč ne »pade«. S hitrim pretokom in hladno kletjo boste razkis vina ublažili.

Tudi za brajdo moramo tla prerigolati oziroma prerahljati. Boljše bomo pripravili tla, lepše bo kasneje uspevala vinska trta. Zemljo za brajdo prerigolamo vsaj meter široko in 60 do 70 cm globoko. V plasti kasnejših korenin (30 – 40 cm) naj bo najboljša zemlja, zato spodnje plasti samo prerahljamo. Hlevski gnoj dodamo pri sajenju nad koreninami in okrog njih, ne pa na dno globoke jame, kot to nekateri delajo. Korenine zvabijo tako v globino, kjer je premalo zraka in toplote za njihov razvoj. Nemalokrat so prav takšne nepravilnosti vzrok za slabše uspevanje ali celo propadanje vinske trte.

V primeru slabega vremena, ko ne moremo opravljati raznih del v vinogradu in drugod, poskusimo napraviti v teh nasadih obračun dela. Posebno kritični bodimo do svojih morebitnih napak ali jih poskusimo razčleniti ter ugotoviti, zakaj smo tu in tam grešili. Predvsem mlajše in druge vinogradnike moramo opozoriti, da je vinska trta dolgoletna kultura, ki je zelo občutljiva za vse naše posege in ukrepe. Zelo nam »zameri«, če smo jo kje prikrajšali oziroma ji nismo dali tistega, kar ji gre. Zna se nam maščevati, takrat ko to najmanj pričakujemo. Zato priporočamo zlasti še neizkušenim in po »staležu« mlajšim vinogradnikom, da v teh zimskih, mirnih mesecih preberejo kaj o življenju in obnašanju vinske trte. Naj spoznajo trto vsaj malo tudi od »znotraj«, pa bo marsikatera težava laže premostljiva. Preberite razne članke v revijah in posebnih knjižicah. Udeležujte se tudi raznih strokovnih predavanj o vinogradništvu. Vedno znova boste zvedeli in odkrili kaj novega. Zlasti še sedaj, ko je pred nami eno najstrokovnejših in najlepših vinogradnikovih del, to je rez vinske trte. To je odgovorno delo, ki lahko v največji meri, seveda ob ustreznih drugih ukrepih, prinese vinogradniku zadovoljstvo in povračilo za vložen trud in sredstva.

Čeprav smo o rezi že mnogo napisali in z raznimi nasveti ter predavanji opozorili na pomembnost pravilno opravljene rezi, pa pogosto delajo vinogradniki ponekod skoraj nepopravljive napake. Vse premalo so ob rezi pozorni na posamezne sorte, ki zahtevajo svojevrsten način rezi. Visokim pridelkom v prvih letih sledi kaj kmalu veliko razočaranje in nepredvidene težave. Poleg nekaterih drugih nepravilnosti »pripomoreta« k temu neustrezna vzgoja in rez vinske trte. Nepravilno opravljena rez dostikrat zapusti v vinogradu neugodne posledice, pa čeprav so jo izvajali starejši, izkušeni rezači. Ti po navadi poznajo način rezi in vzgoje za trto nizke in manjše vzgojne oblike. V nasadih s širšimi medvrstnimi razdaljami (mehanizacija) pa moramo vzgojiti trto večjih oblik, ki bo dala boljši in večji pridelek na površinsko enoto.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekOblačila za pse – potreba ali neumnost
Naslednji članekDelitev korenik in rizomov
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.