Deli s prijatelji
Delo na vrtu - vrtna opravila v februarju

Sobne rastline

Prezimujoče sobne in balkonske rastline pri pravilni oskrbi počivajo. Se pravi, da počivajo, če jih držimo pri primerni temperaturi in jih ne zalivamo preveč. Čeprav počivajo, vseeno pazimo, da sproti odstranjujemo vse suhe in porumenele liste, skratka skrbimo za rastlinsko higieno.

Delo na vrtu - vrtna opravila v mesecu februarju
Delo na vrtu – vrtna opravila v mesecu februarju

Če se na rastlinah pojavijo listne uši ali kakšni drugi škodljivci, jih moramo takoj zatreti. Pomagamo si kar z razpršilcem, zato je priporočljivo, da imamo razpršilec vedno pri roki.

Že sedaj, v zimskem času, ko je zunaj sneg, moramo misliti na to, kakšne rastline bomo imeli spomladi in poleti na oknu in balkonu. Tako bomo spomladi pravočasno nabavili vse rastline in se nam ne bo treba odločati v vrtnariji, ob nakupovanju. Odločimo se za dve možnosti, da v primeru, če ene vrste rastlin ne bomo več dobili, vzamemo drugo. Tako bo veliko laže pri nakupu in kasnejšem sajenju.

Ker bomo morali proti koncu meseca in v naslednjem mesecu začeti že presajati, si pravočasno nabavimo lončke in zemljo. Ker prav gotovo ne vemo za vse rastline, kakšno zemljo potrebujejo, malo poglejmo po literaturi, knjigah ali revijah, kakšno zemljo potrebujejo rastline, potem pa jo počasi kar pripravimo, da bomo imeli ob presajanju vse pripravljeno in nam bo šlo delo hitro od rok.

Če bomo okna krasili z gomoljnimi begonijami, jih moramo že posaditi, da bodo čim prej zacvetele. Pred sajenjem v lončke ali korita jih damo najprej nakaliti. To napravimo tako, da napolnimo posodo z vlažno šoto ali žaganjem, vanj pa posadimo gomolje, tako da so pokriti s centimeter debelo plastjo. Posodo postavimo na svetlo in toplo mesto. Ko odženejo 5 do 6 centimetrov visoki poganjki, jih posadimo v lončke ali korita. Prav tako ravnamo z gloksinijami, le da te potrebujejo še višjo temperaturo.

Kaktusi

V toplih sončnih dneh dobro prezračimo prostor, v katerem so kakteje. Nekateri kaktusi že kažejo popke in znake rasti. Te postavimo na sončen prostor in jih v začetku škropimo le z mlačno vodo. Zalivati jih še ne smemo, ker so ponoči lahko temperature še zelo nizke, to pa lahko škodi zalitemu kaktusu. Zalijemo le sejančke, katere imamo v toplejšem prostoru. Božični kaktus je gotovo že odcvetel, zalivamo ga vedno manj, dokler ga popolnoma ne prenehamo. Tedaj ga iz toplega prostora, kjer je cvetel, prenesemo v hladnejši prostor, kjer naj počiva vse dotlej, ko ga bomo nesli na prosto.

Lahko si napravimo načrt, katere kakteje bomo presadili to pomlad. Preglejmo zbirko in ugotovimo, kateri kaktusi imajo že prestaro ali izčrpano zemljo oziroma premajhen lonček.

Rastline ponovno pregledamo, če se na njih niso morda zaredile volnate uši. Te najdemo ob vratu kaktusa in med bodicami. Jajčeca uši so ovita v bel kokon, ki lahko vsebuje tudi do 500 jajčec. Najbolje je, da kokone odstranimo s pinceto, mesto pa premažemo s strupenim pripravkom za zatiranje uši.

Okrasni vrt

V tem letnem času že čutimo vse posledice daljšega dne, ki nam daje več svetlobe in seveda tudi toplote. Vendar pa domače rastlinske vrste februarju ne zaupajo in kljub jasnim sončnim dnevom mirno dremljejo naprej. Žlahtne okrasne rastline, predvsem pa take, ki izvirajo iz toplejših krajev, so bolj nestrpne, kar se jim lahko hudo maščuje. To pa moramo preprečiti in zato, najsi bo februar še tako vabeče topel, ne odstranjujmo smrečja, s katerim so pokrite vrtnice, in preglejmo senčnico, s katero smo že jeseni zavarovali rododendrone. Predvsem ti; če so izpostavljeni soncu oz. zgubljajo skozi svojo veliko listno površino ogromne količine vode, zemlja pa je še preveč mrzla, tako da korenine ne morejo s črpanjem nadomestiti izgubljene vlage. Tako rododendron ne pozebe, temveč se dobesedno posuši, vendar so posledice enake – ostanemo brez enega izmed najlepših (pa tudi najdražjih!) okraskov na vrtu.

Na srečo obstajajo rastline, ki so manj občutljive in ki jim lahko dovolimo, da nam že februarja popestrijo zimsko monotonijo v vrtu. To je predvsem rumeno cvetoči grmiček golega jasmina (Jasminum nudiflorum), ki sodi med najbolj korajžne znanilce pomladi. Tudi čebulnice, predvsem pa žafrani, bodo kmalu pripravljeni za prihod na plan, zato jim moramo že sedaj pomagati, in to tako, da odstranimo steljo, s katero smo po jesenskem sajenju zavarovali vrhnjo plast rastišča pred mrazom.

V nastopajoči pomladi bomo imeli na vrtu dela čez glavo, sedaj pa se še utegnemo mirno sprehoditi in pregledati vse skrite kotičke. Predvsem temeljito preglejmo vse v jeseni posajene sadike. Še nerazvite korenine so redkokdaj lahko kos zimi, in ko zemlja zmrzuje ter led razbija kepe prsti (kar je za samo kakovost zemlje izredno koristno), nam lahko premalo »zasidrano« sadiko nekoliko premakne, dvigne iz prsti; s tem se ob koreninah ustvari prazen prostor, vemo pa, da to koreninam škodi. Zato že sedaj poteptamo zemljo ob vseh jeseni posajenih rastlinah. Kmalu bo prišel čas setve in navadno si vsako pomlad znova belimo glavo, kaj narediti s semenom, ki nam je ostalo, in ki mu je bodisi potekel rok kalivosti ali pa je bilo spravljeno na neprimernem kraju, torej v prevlažni oziroma pretopli kleti in podobno.

Da ne bi bili neprijetno presenečeni, lahko seme že sedaj preskusimo tako, da ga v stanovanju nakalimo, in od rezultatov kaljenja bo odvisno, ali bomo seme porabili ali ne. Prav je, če gredice že sedaj prelopatimo in pripravimo za setev. Ker je vsaka zemlja, v kateri že vrsto let gojimo enake ali podobne kulturne rastline, pa naj bodo to zelenjadnice ali pa cvetlice, že prej okužena s številnimi majhnimi škodljivci, ji pred tem dodamo sredstvo v zrncih – granulah – ki te škodljivce uniči in obvaruje občutljive koreninice pred strunami in pred bramorjem.

Konec meseca že začnemo misliti na obrezovanje. Ljubitelji okrasnih rastlin že dokaj dobro obvladajo to vrtno opravilo, vendar se tu in tam še zmeraj ponavljajo napake, saj jih veliko od vas meni, da so obrezovanja pred cvetenjem deležne tudi zgodaj spomladi cvetoče grmovnice. Če namreč obrežemo rastline, ki že imajo nastavljene cvetne brste, s tem zelo zmanjšamo cvetivost. V to skupino sodijo predvsem forsitija in japonska kutina. Zato se pa lahko tem bolj pozorno obrnemo k živi meji, jo pognojimo in obrežemo, saj nam bo za to delo pozneje gotovo zmanjkalo časa, tako pa bomo z našim »pofriziranim« gabrom imeli mir vse do avgusta.

Zelenjadni vrt

Dobro je, da si seme za setev priskrbimo pravočasno, zato je prav, da že v februarju napravimo načrt setve in kupimo potrebno seme. Ob nakupu moramo predvsem paziti na pravilno izbiro sorte. Pri posameznih vrstah vrtnin se namreč sorte med seboj zelo razlikujejo po ranosti in namenu uporabe in razočarani bi bili, če bi namesto redkvice z rdečim okroglim korenom pridelali podolgovato z belim in podobno.

Nekatere sorte se med seboj tudi zelo razlikujejo glede podnebnih in talnih zahtev.

Tako je npr. zelo kakovostna sorta zelja ’Futoški’ za Slovenijo manj primerna, ker pri obilnem deževju, kot je v Sloveniji, rado gnije. V trgovini s semeni nam bodo pri izbiri pomagali, sami pa si lahko preberemo navodila na zadnji strani semenskih vrečic.

Februarja je že čas za pripravo toplih gred, v katere lahko že v tem mesecu sejemo rane sorte kapusnic, por, zeleno, prvo mesečno redkvico in solato berivko. Če je februar že topel, poravnamo že jeseni prelopatene gredice za setev, če pa tega še nismo storili, je tudi sedaj primeren čas.

Istočasno tudi gnojimo. Pri gnojenju s hlevskim gnojem upoštevajmo, da ga korenčnice slabše prenašajo, zelo pa bodo zanj hvaležne kapusnice in solate. V ugodnem vremenu lahko na prosto sejemo konec meseca že tudi korenček, peteršilj, črni koren, špinačo, grah in redkvico. Pred setvijo graha ne pozabimo na razkuževanje, seveda le v primeru, če seme še ni razkuženo.

Sadovnjak

Pozimi opravljamo le priložnostna dela ob ugodnem vremenu, saj vse od novembra naprej ni v sadovnjaku posebnih opravil, ki bi bila vezana na čas, razen rezanja cepičev. Če nam je bilo vreme naklonjeno, smo še marsikaj postorili in smo z delom na tekočem. Februarja pa se dnevi že daljšajo, sonce postaja vse toplejše in pohiteti bomo morali z zimskimi deli, upoštevajoč, da nas lahko še preseneti sneg, nato pa nastopi nenadoma otoplitev. Pohiteti moramo zlasti z redčenjem drevesnih kron starejših rodnih dreves. Za to delo si moramo vzeti čas in ga preudarno in temeljito opraviti.

Zlasti starejša drevesa, ki so zaradi rodnosti opešala v rasti, moramo temeljito preredčiti, skrajšati, pomladiti in tako zmanjšati nastavek. Potruditi se moramo v vrh in na konce vej ter redčiti le manjše vejice in rodni les. Po možnosti ne žagamo debelejših vej, ker se rane teh težko celijo in so pogosto vzrok počasnemu odmiranju drevesa. Vse večje rane moramo nujno zamazati še sveže s primernimi sredstvi (smola,…). Odrezano vejevje takoj pospravimo, da nas ne bo oviralo pri nadaljnjem delu.

Zimsko škropljenje po možnosti opravimo že sedaj, ker je marca rado vetrovno in tedaj težko škropimo. Obvezno zimsko škropljenje sicer ni, če pa smo redno škropili poleti, je priporočljivo zlasti ob močnejšem pojavu kakšnega škodljivca ali bolezni. Kljub vsemu je priporočljivo škropiti vsako drugo zimo. Zelo primerno je tudi izmenično škropljenje z žvepleno brozgo (ki jo skuhamo sami), ki najuspešneje zatre ameriškega in druge kaparje ter plesen.

Do konca februarja narežemo potrebne cepiče, ki jih sproti označimo, povežemo v snopiče, damo v polietilenske vrečke ter jih do cepljenja hranimo v hladilniku pri 0° C. Ko se proti koncu meseca otopli in ni več nevarnosti hujšega mraza, še cepimo marelice, češnje, višnje in druge koščičarje. Sedaj tudi že skrajšamo veje drevesom, ki smo jih namenili cepiti pozneje za lub. Breskve moramo občasno ponovno poškropiti. Lahko škropimo tudi z 1 % modro galico, toda le v suhem vremenu. To škropljenje je zlasti namenjeno proti kodravosti, ki nam je lani povzročila hude preglavice. Druge koščičarje, zlasti češnje in višnje pa tudi češplje ali slive, poškropimo sedaj z istim sredstvom proti luknjičavosti listja in proti moniliji.

Tudi jablane in hruške lahko poškropimo, zlasti z bakrenimi pripravki, če nam dela preglavice škrlup. Skrbeti moramo tudi za zaščito dreves pred zajci, še posebno, če je sneg. Občasna kontrola in popravilo zaščite po potrebi, kidanje snega, to so opravila, ki jih ne smemo zanemariti. Tudi voluhar je vso zimo nevaren, zlasti če ga nismo uničili jeseni. V s palico narejene luknje ponovno nastavimo karbid ali podobne pripravke. Če dolgo leži sneg, so tudi miši nevarne. Pod snežno odejo si napravijo rove do mladih dreves, kjer oglodajo lub tik ob tleh. Sneg moramo pravočasno odkidati in nastaviti zastrupljene vabe. Občasno preglejmo sadno shrambo. Skrbeti moramo za pravočasno zračenje, za primerno vlago in nizko temperaturo. Nadležne so lahko miši, če se vtihotapijo, nam napravijo veliko škode. Najuspešnejši sovražnik miši je mačka, sicer pa si pomagamo s pastmi. Škodljive polže zatiramo z vabami, tla pa potresemo z apnom v prahu.

Vinograd

Poleg rezi, ki je v tem mesecu vinogradnikovo glavno opravilo, bodo zamudniki lahko še dokončali razna jesenska dela. Če so vremenske razmere količkaj primerne, je še vedno čas za globoko jesensko oz. zimsko obdelavo in gnojenje. Zlasti gnojenje s hlevskim gnojem, fosfornimi in kalijevimi gnojili bo sedaj neprimerno učinkovitejše, kot če gnojimo spomladi. Končati je treba tudi rigolanje za nove vinograde, da bo lahko zemlja vsaj še delno premrznila in se »napila« prepotrebne vlage.

Na Primorskem, seveda ob ugodnem toplem vremenu, v tem mesecu že sadijo vinsko trto. Zlasti podsajanje praznih sadilnih mest je priporočljivo čim bolj zgodaj opraviti. Razlike v rasti so naravnost presenetljive. Tako so bile npr. lansko leto posajene trte v januarju in februarju kasneje v avgustu dvakrat večje in bujnejše od tistih, ki so bile posajene v maju (na Koprskem).

Vinogradnike, ki nameravajo spomladi saditi cepljenke, ponovno in zelo resno opozarjam na pravilnost nakupa. Ne kupujte cepljenk glede na ceno, pač pa na kakovost. Zagotovite si trsne cepljenke pravočasno v trsnicah, ki bodo za kakovost in sorto jamčile z vso odgovornostjo. Preveč bridkih razočaranj so že doživeli »naivni« vinogradniki, ki so kupovali trsne cepljenke od raznih krošnjarjev in podobnih prekupčevalcev. Tudi nekateri obrati težijo pri tem zgolj za zaslužkarstvom. Zato je vsestranska previdnost pri nabavi cepljenk več kot nujna!

V obrezanih vinogradih, včasih tudi pred tem, zamenjamo oporo vinske trte. Posamezne sohe in kole je treba nadomestiti z novimi. Tudi postavljanje nove žične opore vzame precej časa, zato je ob ugodnem vremenu smotrno to težaško delo čim prej opraviti.

V vinski kleti bo ponekod potreben že drugi pretok. Posoda naj bo vedno dopolnjena. Če z vinom ni vse »v redu«, se posvetujte s strokovnjakom. Razni pristopi in »recepti« niso vselej uporabni. Napako ali bolezen je še teže odpraviti. Preberite razna strokovna navodila glede nege vina.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekKdaj in kako gnojimo sadovnjak
Naslednji članekSobna hmeljnica hoče prostor na soncu
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.