Deli s prijatelji
Vrtna opravila v mesecu marcu

Sobne, okenske in balkonske rastline

Prezimujoče rastline že zaznavajo prvi dih pomladi. Druga za drugo so se pričele prebujati iz zimskega počitka in kazati znake nove rasti. Mladi poganjki so zelo nežni in mehki, zato se na njih kaj rade pojavijo listne uši. Zatiramo jih s pripravki v obliki sprejev. Rastlin ne pršimo preveč od blizu, pač pa z razdalje najmanj 30 do 40 cm.

Vrtna opravila v mesecu marcu
Vrtna opravila v mesecu marcu

Sedaj je še zadnji čas za sajenje gomoljnih begonij, če smo nanje pozabili. Najprej jih damo nakaliti v šoto ali žaganje. Ko se gomolji dobro ukoreninijo in poženejo nove poganjke, jih presadimo v lončke ali korita. Poleg begonij posadimo še gloksinije, ki jih bomo imeli vseskozi v toplem prostoru, saj potrebujejo veliko toplote in svetlobe. Zaščititi jih moramo pred močnim soncem, ki jih lahko poškoduje.

Da ne bodo naša okna in balkoni vsako leto enaki, to je s pelargonijami na sončni in s fuksijami in gomoljnimi begonijami na senčni strani, posadimo za spremembo enkrat dalije. Te so prav lepe in skromne, cvetijo pa vse poletje do nastopa mraza. Da bodo čim prej zacvetele, jih posadimo že nekoliko prej v korita.

Ko ne bo več nevarnosti mraza, jih prenesemo na prosto. Seveda so za ta namen primerne le nizke vrste, nikakor pa visoke, ki zrastejo tudi po meter in več v višino. Ob dnevu žena dobijo matere, žene in dekleta številne lepe rastline, običajno cvetoče lončnice. V tem času so v cvetličarnah na voljo predvsem azaleje, ciklame in afriške vijolice. V centralno ogrevanem stanovanju te rastline zelo hitro propadejo. Zato jih imejmo čim bolj na hladnem, predvsem azalejo in ciklamo, vijolica pa naj bo na toplem.

Ker bomo pričeli presajati vse vrste rastlin, je sedaj zadnji čas, da si pripravimo zemljo, če nismo tega storili že jeseni. Pozimi cvetoče rastline, ki so sedaj že odcvetele, še vedno zalivamo kot med cvetenjem, če jih hočemo obdržati za prihodnje leto. Ko bo minila nevarnost pozebe, jih bomo prenesli na prosto, da bodo imele dovolj svetlobe in zraka.

Kakteje in sočnice

V tem mesecu je včasih precej sončno, zato kakteje v opoldanskih urah nekoliko zasenčimo. Pomembno je tudi, da jih pri temperaturi 10° C ali več dobro zračimo. V tem mesecu je priporočljivo presajanje, vendar ne rastlin, ki že imajo popke. Zalivamo še vedno zelo malo, le kakteje, ki že imajo popke, nekoliko več. Sejemo lahko le, če imamo primerne priprave, to je gretje in ustrezno umetno razsvetljavo, sicer je bolje počakati.

Druge sočnice gojimo skoraj enako kot kakteje, vrste iz družin Conophytum, Frithia, Crassula, Gibbaeum zalivamo manj kot februarja, to je le enkrat mesečno. Večino drugih sočnic marca enkrat zalijemo.

Okrasni vrt

Tudi za lepotne vrtičkarje je prišel čas, ko imamo vse polno dela okrog doma. Travnate površine bolj trdo pograbimo z železnimi grabljami, da odstranimo tudi kakšen letos prirasel mah. Pozimi se v vrtu naberejo papir in druge smeti ter kamenje; vse to odstranimo in hkrati izravnamo krtine in druge neravne površine. Kamenja ne mečimo na kompostni kup, saj nam bo tu še čez leto odveč.

Hkrati z rastjo trav pričnejo poganjati tudi širokolistni pleveli, med njimi je najbujnejši regrat. K sreči smo skoraj vsi navdušeni nabiralci te zgodnje in zdrave solate. Listne koške režemo tako, da z nožem sežemo v zemljo in odrežemo mesnati koren, da tako povsem odstranimo iz trate regratove rastline. Enako napravimo s tropotcem in travno marjetico, če sta se zaradi prepogoste in prenizke košnje na trati preveč razbohotila.

Marca je še vedno čas za obrezovanje kasneje cvetočih grmovnic, vrtnic, okrasnih dreves in živih mej. V primernem vremenu bomo po potrebi tudi vse našteto še lahko sadili, vključno z vzpenjalkami. Na Primorskem s sajenjem sploh pohitimo, ker utegne nastopiti aprila že suho in toplo vreme. Tudi v osrednji Sloveniji sadimo, če je zemlja toliko suha, da jo je moč obdelovati. Sadimo lahko tudi, če ravno preti še pozeba, da le sadika še ni popolnoma nič odgnala. Na sončni legi ji napravimo varovalo iz slame ali odpadnega papirja, npr. cementne vreče.

Varovala bomo odstranili, ko bodo prenehale izrazite temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Spomnimo naj še, da pri sajenju izredno pazimo, da korenine ne pridejo v neposreden stik s hlevskim gnojem niti s tovarniško pripravljenimi koncentrati ali šoto.

Humovit ali šoto primešamo zemlji nad koreninami ter pošteno zalivamo, če kaže, da bo kmalu dež. Obrezovati začnemo najprej vrtnice. Hibridne čajevke navadno uporabljamo poleti tudi za rezanje cvetov, in prav je tako. V tem primeru jim pustimo nekaj več poganjkov, ker jih bomo poleti sproti obrezovali. Včasih zraste z leti posamezna rastlina previsoko, zato ji pustimo tri do štiri najnižje vejice obrezane na pet do šest očes, če je seveda zdrava in primerno močna.

Slabotnejšim ne puščamo poganjkov, temveč jih bomo obrezali poleti, ko se bodo okrepile. Mnogocvetnice obrežemo 10 do 15 cm nad tlemi z nekaj poganjki, da bodo bolj košate in bujno cvetoče.

Vzpenjalkam odrežemo le polomljene ali drugače poškodovane poganjke, sicer jih oblikovno obrezujemo poleti, ko posamezne veje odcveto. Oporo jim popravimo sedaj, ko še niso zelene.

Lepotnim grmovnicam, posebno cvetočim, odstranimo prestare in polomljene veje ter oblikujemo grmiče, da rastejo čim bolj naravno, ker bo tako njihovo cvetje prišlo najbolj do izraza. Ta mesec bomo pri kakšnem zelo odraslem grmu forsitije odstranili iz sredine ali od kraja prestaro vejo, zeleno bomo oblikovali, ko bo odcvetela. Živice iz listopadnih ali zimzelenih rastlin bomo raje obrezovali poleti in jim tako dali bolj pravilno obliko.

V nasadu trajnic preredčimo koreninske šope, ki so bili lani preveč košati, dosadimo nove rastline, ki jih še želimo, ter temeljito očistimo trajne plevele iz nasadov. Ob tej priložnosti trajnicam tudi pognojimo z gnojem ali še bolje s kompostom. Rastline, ki bodo cvetele zgodaj spomladi, je tvegano presajati v začetku rasti, npr. potonike, cvetja skoraj gotovo ne bo. Najnevarnejši plevel v nasadu trajnic je slak, ki ga odstranjujemo kot regrat v trati z doslednim puljenjem in zažiganjem koreninic.

Sadni vrt

Če je bilo zimsko vreme ugodno, smo zlahka opravili potrebna zimska dela. Tako smo končali cepljenje koščičarjev in je sedaj čas za cepljenje in precepljanje pečkarjev; če bo dovolj zgodaj nastopilo toplo in ugodno vreme, ki bo vzbudilo pretakanje sokov v drevju, bomo lahko cepili že lub.

Če nameravamo cepiti na živo oko (okulacija), moramo imeti cepiče na vlažnem in hladnem mestu, lahko tudi v hladilniku. Če še nismo uspeli končati obrezovanja, čiščenja in pomlajevanja, s temi deli pohitimo, ker lahko že prihodnji mesec prične drevje brsteti.

Če iz kakršnihkoli razlogov nismo uspeli dosaditi ali posaditi novih sadnih dreves, storimo to ob prvem primernem vremenu, to je v času, ko zemlja ne zmrzuje in je godna. Že izkopano jamo, katere dno je zrahljano in po možnosti že založno pognojeno, do tretjine zasujemo, pred tem pa zabijemo v dno jame drevesni kol, pri tem upoštevajmo smer vrste, če je potrebno.

Na sredo jame nasujemo okrog 10 kg dobro dozorelega komposta, nanj postavimo drevesce, kateremu smo prej pravilno porezali korenine in jih namočili v mešanico kravjaka in ilovice. Korenine morajo biti lepo razporejene, da se ne križajo, niso v šopih usmerjene na eno samo mesto itn. Na lepo razporejene korenine nasujemo tanko plast zemlje. Drevo rahlo potresemo, da pride zemlja med korenine, prisujemo še zemljo in jo s stopalom pohodimo, tako da tesno obda korenine.

Nato dosujemo še en sloj zemlje, da so korenine dobro prekrite. Ob obodu jame namečemo 50 do 100 kg hlevskega gnoja, ga dobro potlačimo in prekrijemo z zemljo iz spodnje plasti jame. Zemljo okrog drevesa razporedimo tako, da tvori os drevesa plitek lijak, ki omogoča, da se padavine stekajo k drevesu. Če je obdobje, v katerem smo sadili, sušno, je priporočljivo po sajenju drevesa zaliti, pri jeseni sajenih drevesih to ni potrebno.

Drevesni kol naj sega pod drevesno krošnjo ali do višine, kjer bomo krošnjo vzgojili. Drevo privežemo h kolu z vezivom, ki se ne zajeda v lub, v obliki osmice, tako da je na kolu vez višja, na drevesu pa nižja. Jeseni sajenemu drevesu vezi pregledamo in jih ponovno naravnamo; ker se namreč po sajenju zemlja v jami poseda, bi drevesce zaradi zadrgnjene vezi na kolu obviselo in tako izgubilo dober stik z zemljo, v katero je posajeno.

Še naprej redno pregledujemo nasad zaradi morebitnih poškodb, ki jih povzroča divjad. Vestno pregledamo vsake toliko časa ograjo, če si morebiti ni divjačina kje utrla poti v nasad. Nastalo škodo skušamo popraviti tako, da rane, če niso prevelike, premažemo s cepilno smolo. Če so povzročene rane večje, ugotovimo, če je možno premostitveno cepljenje, in ga ob najugodnejšem času izvedemo. Če so poškodovana drevesa mlada, eno ali dveletna, jih lahko rešimo tako, da jih pod objedenim mestom krog in krog odrežemo in cepimo ter nato vzgojimo novo krošnjo. Pri starejšem drevju to ni mogoče, vendar si pomagamo tako, da ob poškodovanem drevesu posadimo enega ali več divjakov, jim ustvarimo dobre rastne razmere in jih v dobi muževnosti vcepimo v deblo nad poškodovanim mestom. Tako se po teh divjakih pretakajo hranljive snovi, ki se ne morejo po poškodovanem deblu rodnega drevesa.

Proti zajcem zavarovana debla pustimo še naprej zavita, kajti zajec rad objeda lubje globoko v pomlad, čeprav ima v tem času na voljo že dovolj druge zelene hrane. Nadaljujemo z okopavanjem sadnega drevja in zakopavanjem zastirke. Slabo rastočim mladim drevesom ali drevju, od katerega pričakujemo obilen pridelek, dognojimo v enem ali dveh obrokih z dušičnim gnojilom.

Drevesa na rahlih zemljah in na šibko rastočih podlagah se pozimi zaradi močnega vetra, snega ali obilne rodnosti rada nagnejo ali celo padejo po tleh. Ker se pri tem navadno potrga del korenin v nasprotni smeri od nagnjenosti drevesa, moramo biti pri postavljanju precej pazljivi. Drevesa postavljamo vedno v času, ko je zemlja mokra, ker je gibanje korenin v suhi zemlji otežkočeno.

V nasprotni smeri nagnjena drevesa odkopljemo, po potrebi na obeh straneh, in drevo dvignemo ter ga privežemo ob močan, globoko zasidran kol. Tako utrjeno drevo prisujemo z odkopano zemljo in ga po potrebi pognojimo. Če je drevo ob in pred postavljanjem izgubilo več močnih korenin, temu primerno obrežemo, krajšamo, pomladimo in razredčimo krošnjo.

Kljub večkratnim premazom debel z apnenim beležem se lahko zgodi, da močne razlike med dnevno in nočno temperaturo v pozni zimi povzročajo med skorjo in lesom tako močne napetosti, da lub poči po dolžini, kot bi bil prerezan z ostrim nožem. Če te škode ne opazimo takoj, nastanejo dolge razpoke, ki se odpro, in lub odstopi od lesa. Odstopljeni lub počasi odmira v širino, do kamor je odstopil od lesa. Na tem mestu nastanejo dolge in široke rane, ki ovirajo pretok sokov in jih je velikokrat zelo koristno precepiti.

Pri starejših ranah, ki so nastale zaradi pozebe, odstranimo odmrle robove luba do živega in premažemo robove in tudi nezaščiteni les s cepilno smolo ali podobnim mazilom, da se robovi ran čim bolje in hitreje zaraščajo proti sredini rane. Ob občasnih pregledih nasadov lahko ugotovimo v lubu tanke razpoke. Ob teh razpokah se lub še tesno prilega lesu in začne šele pozneje odstopati. Take razpoke na deblu ali veji, ki najpogosteje nastajajo na severozahodni strani, takoj povežemo z ozkim močnim trakom ali podobnim vezivom. Vežemo od začetka razpoke do konca, vendar pa proge ne smejo biti oddaljene druga od druge za več kot 2 do 3 cm. Pred ali po povijanju premažemo razpoke s cepilno smolo; le te se zarastejo, ne da bi pustile omembe vredne brazgotine.

Ko smo postorili vsa zimska dela, pospravimo in sežgemo dračje ali napravimo iz njega butare. Pospravimo tudi vse drugo v sadovnjaku, kar bi nas pri poznejših delih oviralo.

Če ne škropimo po škropilnem koledarju oziroma škropimo manjkrat, je koristno opraviti zimsko škropljenje. Poglejmo tudi v sadno shrambo. Ko se otopli, jo zračimo samo ponoči. Sedaj, ko postaja topleje, večina sadnih sort zelo hitro zori in so vedno manj trpežne. Hranimo le še sorte, ki so najbolj obstojne. Bodimo pozorni tudi na vlažnost zraka v shrambi, da se plodovi preveč ne izsušijo.

Zelenjadni vrt

Če je zemlja dovolj osušena in topla, posejemo marca prve setve na prosto; krešo, špinačo, solati berivko in rezivko, redkvico, korenček, črni koren, peteršilj, čebulo, por, grah, mnoge dišavnice in sadimo beluš.

Krešo pri nas manj poznamo, vendar bi jo kazalo vpeljati v prehrano. Posebno severni narodi je veliko porabijo sveže pri oblogi kruhkov. Njena vrednost je v obilici vitaminov, ki jih v teh mesecih primanjkuje. Ni zahtevna in nekaj tednov po setvi jo že lahko režemo.

Sejemo jo gosto v vrstah ali na široko in setev večkrat ponovimo.

Setev špinače v tem mesecu ne požene hitro v cvet in dobimo lep pridelek. Če zamrzujemo zelenjavo v zamrzovalni skrinji, posejemo špinače nekaj gredic in jo vso hkrati, ko je tehnološko zrela, poberemo in pripravimo za zamrzovanje. Tako izkoristimo spomladi gredice, na katerih nameravamo sejati in saditi poletne zelenjadnice. Sorta matador bo ob dovolj gosti setvi in lepo pripravljeni humozni zemlji razvila lepo in obilno listje.

Solata je v vrtu nepogrešljiva in jo želimo vse leto pobirati. Zdaj pobiramo motovilec, ki bo v toplih spomladanskih dneh hitro pognal v cvet. Gredico zelenega solatnika; ki smo ga lansko poletje posejali, pokrijemo s tunelom iz folije in pognal bo več nežnega listja, kot če ga pustimo nepokritega.

Da bomo po radiču imeli solato, posejemo zdaj rezivko in berivko. Rezivke posejemo le nekaj kvadratnih metrov. Naprodaj je sorta griinetta, ki jo sejemo gosto. Ob rednem rezanju vedno znova poganja mlado listje, ki je dobrodošlo, vse dokler ni glavnate solate. Berivko sorte ameriška rjavka prav tako posejemo takoj, ko vremenske razmere dovoljujejo, saj je dokaj odporna proti mrazu. Posejemo jo v vrste 20 cm narazen, v vrsti pa rastline preredčimo na 20 cm, da lahko razvijejo rozeto. Liste obiramo od spodaj navzgor  ter pustimo 4 do 5 srčnih listov, da lahko rastlina raste naprej. Setve, ki jih prekrijemo s folijo, bodo ranejše.

Redkvico posejemo kar med solato berivko, sorta saxa se bo razvila najhitreje, dolgo pa bo uporabna, ker ne oleseni, sorta promptus. Za zgodnji pridelek korenčka posejemo sorte s kratkimi koreni pariški zgodnji in duviški, za kasnejšo rabo pa sorto nantes s srednje dolgimi koreni.

Če nameravamo gojiti črni koren enoletno, ga moramo posejati čim prej, da bo do jeseni razvil uporabne korene. Posebno v družinskih vrtovih ne bi smel manjkati, saj da ob malo truda okusne korenine, ki jih uporabimo kot beluš. Pridelek bo velik in koreni gladki v globoki in rahli humozni zemlji, iz katere jih lahko izkopljemo, ne da bi jih ranili. Iz poškodovanih korenov se cedi mleček in tako izgubijo vrednost. Posejemo ga v vrste 25 do 30 centimetrov narazen, v vrsti pa je razmak med rastlinami 5 cm. Paziti moramo na kalivost semena, ker le-to s starostjo zelo hitro izgublja. Peteršilj počasi kali, zato ga čim prej posejemo. Poleg korenastega peteršilja sorte berlinski srednje dolgi posejemo še sorto listnega mooskrause ali domači listnik za rezanje listja.

Če nismo posadili česna jeseni, ga posadimo čim prej. Zdrave stročke vtikamo plitvo v zemljo, v razdalji vrst 20 cm, v vrsti pa na 10 – 15 cm. S spomladansko saditvijo dobimo manj pridelka kot z jesensko, prav tako zavlačevanje saditve spomladi zmanjšuje pridelek.

Čebulo lahko vzgojimo iz čebulčka ali iz semena. Največ pridelka dobimo s saditvijo drobnega (1 – 1,5 cm) čebulčka, vendar, če posadimo iz semena v topli gredi vzgojene sadike, bo pridelek enakovreden pridelku vzgojenem iz čebulčka. Pri neposredni setvi semena dobimo manjši pridelek srednje debelih čebul, ki so v shrambi trpežnejše.

S setvijo graha ne odlašajmo, saj mu mraz ne škodi.

Por, ki je prezimil na gredi, pospravimo, saj bo v toplejših spomladanskih dneh pognal cvetno steblo.

Trajna zelišča, pehtran, luštrek in podobno, razmnožujemo z raztrgavanjem starih grmičev in sadike posadimo v s kompostom napolnjene jamice. Zimsko solato, rabarbaro in beluš pognojimo z dušikom in okopljemo, pri okopavanju belušev pazimo, da ne poškodujemo mladih poganjkov.

Vinograd

Sedaj je še čas, da pohitimo z rezjo vinske trte. V vinogradih, ki leže tam, kjer pogosto pada megla ali pomladanska slana ali pa je enoletni les delno poškodovan zaradi zimske pozebe, še nekoliko počakamo z rezjo do brstenja.

S pozno rezjo zadržimo rast za nekaj dni, kar skušamo nadoknaditi kasneje z dobro oskrbo trte. Vendar pa pozne rezi ne priporočamo iz leta v leto, saj pozno obrezana trta sčasoma oslabi in je osipanje še močnejše, pogostnejše.

Če ugotovimo, da je trta poškodovana zaradi pozebe (zdrava enoletna rozga je ob prerezu zelena, pozebla pa sive barve), pustimo na trsu več očes kot običajno. Sicer pa vidimo, če počakamo, da očesa nabreknejo, koliko je trs poškodoval mraz.

Pred vezjo postavimo kole, napnemo žico in popravimo latnike. Nato vežemo šparone ali daljši enoletni les tako, da očesa čim bolje razporedimo, da se bo trs čim enakomerneje obraščal. S tem omogočimo boljšo rodnost in kakovost grozdja.

Seveda je način vezi odvisen od sorte in vzgoje. Mladice iz srednjega dela šparonov so običajno slabše rasti, tudi očesa so slabše razvita, listje je manjše, prav tako grozdi. Šparone vežemo tako, da je lok čim bliže osnovi šparona. Da preprečimo lomljenje šparonov, jih vežemo prek čepa ali prek kratkega reznika.

Pri vezi vinske trte se poslužujemo vrbovih šib, konopljinih in plastičnih vrvic. Najenostavneje je vezanje z vrbovimi šibami, saj te sčasoma strohnijo. Pri uporabi drugih veziv moramo vezati tako, da se v les ne zajedo oziroma jih vsako leto odstranimo.

Po vezi vinograd pognojimo s hlevskim gnojem ter kalijevimi in fosforovimi gnojili, če tega nismo utegnili storiti prej. Marca lahko škropimo vinograd s herbicidi že proti plevelu.

Če zaradi kakršnega koli vzroka pač niste utegnili saditi ali dosaditi vinske trte jeseni, to storite lahko še sedaj, čeprav se enoletne mladice posajene jeseni mnogo bolje ukoreninijo in hitreje razvijajo.

Priporočam vam, da kupite le kakovostne cepljenke.

Pred sajenjem odrežemo cepljenkam slabo zaraščena mesta – obrežemo korenine na 8 do 10 cm in prikrajšamo mladico na eno oko.

Sadimo jih v dobro pripravljeno, pognojeno zemljo.

P.S. Če vam je članek všeč, ga nikar ne pozabite všečkati in informacij podeliti s prijatelji :-)

Sorodna iskanja:

  • Vrtna opravila
  • Delo na vrtu
  • Opravila na vrtu
  • Vrtna opravila v marcu
  • Delo na vrtu po mesecih
  • Delo na vrtu v marcu
  • Opravila na vrtu v marcu

Najnovejši mali oglasi