Deli s prijatelji
Delo na vrtu - vrtna opravila v novembru

Noči so vedno hladnejše, lahko pa nas preseneti tudi sneg. Zato moramo rastline preseliti v prezimovališče. Občutljivejše pa smo že prej preselili na toplejše mesto.

Sobne, okenske in balkonske rastline

Rastline, ki jih bomo prenesli v toplo sobo, najprej temeljito pregledamo in očistimo vse poškodovane ali obolele liste. Nato jih poškropimo proti boleznim in škodljivcem.

Z izkušnjami izberemo za prezimovanje najprimernejši prostor. Prezimovališče naj bo svetlo in zračno. Tudi temperatura mora biti primerna.

Od balkonskih rastlin so na prostem samo še pelargonije, medtem ko smo fuksije in gomoljne begonije že prej pospravili. V prezimovališču tem rastlinam odpadejo cvetovi in listi, kar moramo redno pospravljati, da ne gnijejo.

Gniloba bi se sicer razširila tudi na zdrave liste. Gomolje begonij in gloksinij shranimo v papirnati vrečki. Če pa stebla še niso dozorela, jih odrežemo 10cm nad gomoljem.

Pozimi cvetijo azaleje in kamelije, ki se v tem času pripravljajo na cvetenje. Zato jim moramo posvetiti še posebno pozornost in nego.

Namestimo jih na svetlem mestu, redno jih zalivamo z mehko vodo in večkrat orosimo z mlačno vodo. Rosimo pa jih toliko časa, dokler se ne pokažejo prvi cvetovi.

Kakteje in sočnice

V tem mesecu prenesemo kakteje in sočnice v prostor, kjer bodo prezimile. Rastline in lončke skrbno pregledamo in odstranimo škodljivce.

Prostor naj bo svetel in hladen. Večina kaktej in sočnic prezimi pri temperaturi med 5 in 10°C, pri kateri jih tudi ni potrebno zalivati.

Sorazmerno nizka temperatura je potrebna za počitek; tako prezimljene kakteje bodo naslednje leto bolje cvetele.

Izjeme so le tiste kakteje, ki cvetijo pozimi, npr. božični kaktus ,in nekatere sočnice, kot: Conophytum, Frithia in Gibbaeum. Te namestimo v svetlejšem in toplejšem prostoru in jih normalno zalivamo.

Okrasni vrt

V tem mesecu vrt pripravimo na zimo. Travno površino pokosimo, če je trava visoka vsaj 5 cm v vrtu, sadovnjaku ali na drugih mestih ob hiši.

Vrtna opravila v novembru
Vrtna opravila v novembru

Pokošeno travo poberemo z vilami, grabiti je ni potrebno. Travo znesemo na kompostni kup, ob drevesna debla ali pod okrasne grmiče.

V senčnih in vlažnejših mestih se je v travi razrasel mah, kar kaže, da so tla kisla in premalo zračna. Po takih delih posujemo pred mrazom živo apno in ga z železnimi grabljami zagrebemo v tla, spomladi pa bomo dosejali še primerno mešanico in gnojilo.

Kompost ali hlevski gnoj še vedno lahko posipamo okrog trajnic in po gredah, četudi so tla že zmrznjena.

Suhe nadzemne dele še vedno odstranjujemo, ker je v njih leglo različnih škodljivcev in bolezni. Ostanke kot so: slakove korenine, poganjke pirnice ter korenine ščavja znesemo na poseben kupček in ga zažgemo, da uničimo vrtne nadloge za prihodnje leto.

Še vedno lahko sadimo pomladne čebulnice, posebno na Primorskem. V osrednji Sloveniji pa le, če je zemlja še suha in ni mraza. Zaradi bližnje zime pa jih sadimo nekoliko globlje kot v zgodnejši jeseni.

V suhem novembru še vedno sadimo vse vrste trajnic, listavcev, še posebno je ta čas primeren za vrtnice. Če sadimo zimzelena drevesa in grmovnice, jih temeljiteje zaščitimo pred zimsko sušo.

Ob sajenju jih dobro zalijemo in prisujemo ob debla zadosten kup zemlje ali še bolje komposta. Vrtnica, ki smo jo posadili, mora imeti cepljeno mesto popolnoma pokrito z zemljo. Vrtnicam popenjavkam utrdimo oporo in privežemo nanje poganjke, da moker sneg ne bo napravil škode.

Pripravimo si dobro vrtno zemljo, da jo bomo imeli pozimi na zalogi. Iz dobro gnojene cvetlične gredice ali zelenjavnega vrta naberemo v suhem vremenu zemljo, ki jo bomo v zimskem času rabili pri negi lončnic ali v druge namene.

Spravimo vso vrtno opremo, orodje in ostale vrtne pripomočke, ki bi jih mokrota in mraz poškodovala.

Ljubitelji se pogosto ukvarjajo z razmnoževanjem okrasnih rastlin. V tem času lahko pobiramo potaknjence listopadnih in zimzelenih drevnin.

Les mora biti zrel in zdrav. Potaknjenci naj bodo dolgi kot svinčnik in nekoliko manj debeli. Potaknjence posameznih rastlin ločimo in jih zložimo v šope s premerom 10 cm.

Vsak šop dobro povežemo in označimo, katere vrste je. Šope potaknjencev zakopljemo v mivko. Posodo s potaknjenci in mivko postavimo v hladnejši prostor pod streho.

Primerna zaščita nad posodo bo potaknjence zavarovala pred pozebo tudi v topli gredi ali zavetni legi v vrtu.

Sadike dreves ali grmovnic največkrat prevažamo nezaščiteno. Zato so pogoste pritožbe, da je bila sadika ob nakupu suha oziroma pozebla. Če je prodajalec vzel sadiko iz zemlje, je bila sadika gotovo živa.

Krivda je v večini primerov popolnoma na naši strani saj smo jo premalo zavarovali in korenine so se zaradi vetra osušile, v mrzlem vremenu pa tudi lahko zmrznile. Posebno občutljive so drobne korenine in kapilare, ki naj bi v novem rastišču pričele takoj rasti. Zato sadike med prevozom zavijmo z vrečevino in izberimo toplejši del dneva za nakup!

Zelenjavni vrt

Če oktobra ni bilo mraza, pobiramo zimsko zelenjavo v prvih dneh novembra. Vzdržljivost zelenjave v skladišču je odvisna tudi od pravilnega časa pobiranja. Pobiramo v suhem vremenu med 9. in 12. uro, ko se rastline osušijo, niso pa še pregrete.

Mokre in tople rastline v skladišču hitreje gnijejo. Rastline morajo z rastjo zaključiti, ne smejo pa biti prezrele. Pri zelju se listi še ne smejo ločiti od korena. Pobrane zelenjave ne puščajmo na kupu, ker bi se ogrela in hitreje gnila. Dopoldne pobrano zelenjavo uskladiščimo popoldne.

Manjše količine zelenjave spravimo v klet, ker je tako najhitreje dostopna. Vse poškodovane in nagnite korene ali gomolje odstranimo. Zelenjave, ki jo bomo uskladiščili, nikoli ne peremo.

Klet ne sme biti pretopla. Kontroliramo jo s termometrom in čim je topleje kot 5° C, prezračimo. V suhi kleti korenovke uskladiščimo v pesek ali mešanico peska in zemlje.

Ob robu kleti napravimo precej visoko gredo in vanjo posadimo korenje, peso, zeleno, kolerabico, črni koren itd., lahko pa posadimo v zaboje, kjer bodo korenovke zaščitene pred mišmi, ki rade glodajo kolerabico in korenino.

Kolerabici odrežemo listje in korenino. Korenju odtrgamo listje tako, da ga zasukamo, zeleni pa odstranimo vse liste razen srčnih. Peteršilj lahko pustimo za spomladansko rabo na gredici, za zimo pa ga posadimo v zabojček, ki ga postavimo v klet ali prostor, ki je zaščiten pred mrazom.

Endivijo, por, listno zeleno in radič posadimo v zaboje napolnjene z zemljo.

Tudi majhne količine zelja in ohrovta spravimo v kleti. Lahko jih s korenino postavimo v kot kleti ali pa korenino odrežemo in jih s kocenom, obrnjenim navzgor, naložimo na police.

Brstičnega in listnega ohrovta ne pospravimo, saj njima mraz ne škodi. Tudi črnega korena, ki ga bomo spomladi rabili, ne izkopavamo.

Najvažnejše opravilo v tem mesecu je pospravljanje in globoka obdelava gredic. Skrbna globoka obdelava gredic zagotavlja dobro rast v prihodnjem letu. Zrahljana zemlja pozimi posrka več vode in bolje premrzne, kar močno zrahlja zemljo. Zemljo pustimo v odprti brazdi in je ne pograbimo, da mraz čim globlje deluje.

Če smo vrt razdelili na tri dele, pognojimo en del že jeseni.

Belušev nasad pozimi večkrat polijemo z gnojnico in ga prekrijemo z 10 cm debelo plastjo hlevskega gnoja.

Ne pozabimo na kompostni kup! Naj bo zložen in prekrit z 20 – 30 cm debelo plastjo zemlje. Večkrat ga zalijemo z gnojnico tako, da naredimo luknje skozi zemljo, ki jih nato spet zadelamo.

Sadni vrt

Prišel je čas, ko na sadnem drevju oberemo še pozna zimska jabolka, hruške, kutine in nešplje, če jih seveda imamo.

Sadje moramo še pred nastopom mraza shraniti oziroma s prostega prenesti v sadno shrambo, ki smo jo prej dobro ohladili in prezračili.

Sedaj tudi ponovno presortiramo in dokončno izločimo vse manjvredne plodove, predvsem tiste, ki se v shrambi ne obdržijo. Če nimamo veliko prostora za skladiščenje, manj trpežne sorte sadja zložimo proti vrhu in jih hitreje porabimo. Počasneje dozorevajoče pa zložimo proti dnu.

Sedaj, ko je sadno drevje ostalo brez listja, lahko ocenimo, če smo pravilno skrbeli za obliko in ravnotežje krone.

Tista drevesa, ki so sortno zastarela ali so opešala, izkrčimo z vsemi koreninami, da bo v tleh trohnelo čim manj ostankov. Stara drevesa in njihovi neodstranjeni ostanki niso v okras niti sadnemu vrtu niti sadjarju, obenem pa so še vir škodljivcev in najrazličnejših bolezni.

Nastopil je tudi čas gnojenja s hlevskim gnojem. Raztrosimo ga enakomerno po vsej površini pod drevesi, vsaj 5 kg na m2 ali do 300 kg na odraslo visokodebelno drevo in ga plitko podkopljemo.

Če drevesa zastiramo z listjem, pokošeno travo ali kakšnimi drugimi organskimi odpadki, lahko spomladi pognojimo le z nitrofoskalom.

Jagode prav tako pognojimo s hlevskim gnojem in prekopljemo med vrsticami, razen če je zemlja rahla oziroma peščena. Če jagode niso posajene na folijo, jih sicer pognojimo s hlevskim gnojem, ki ga čez zimo pustimo, podkopljemo pa šele spomladi. Tako jih zavarujemo pred sušo, če pozimi ne zapade sneg.

Zlasti mlajšim drevesom vseh sadnih plemen prekopljemo ali prelopatimo drevesne kolobarje za zimsko praho. Po vsej površini pa obdelamo zemljo jablanam in hruškam cepljenim na šibkorastoče podlage ter breskvam, jagodičju in grmičevju.

Zimsko praho priporočam predvsem na glinasti zemlji. Tistim drevesom, ki smo jih posadili v prejšnjih letih, moramo povečati kolobarje vsaj za širino lopate in čim bolj globoko. V nastale jarke drevesom tudi pognojimo, kar povzroči bujnejšo rast.

Jeseni sadno drevje tudi sadimo, ker se takšna saditev bolje obnese in drevesa lepše uspevajo, posebno, če je zemlja suha in peščena.

Pri jesenski saditvi ne delamo skledastega drevesnega kolobarja, temveč okoli drevesa zgrnemo zemljo na kup, ker s tem zavarujemo drevesa pred zimskim mrazom ,in sušo, ob jesenskih nalivih pa tako laže odteka voda.

Drevesa tudi zavarujemo pred zajci z ovijanjem debel s slamo, koruznico, ovojnim papirjem ali smrečjem. V tem času starejše sadno drevje tudi očistimo.

Vinograd

Po trgatvi in predelavi grozdja je treba temeljito očistiti posodo, orodje, stiskalnico – torej vse, kar smo uporabljali v vinogradu in kleti, od čistoče je namreč odvisna kakovost pridelka.

V vinski kleti stalno preverjamo, če je mošt prevrel. Če nastanejo težave, se posvetujmo s strokovnjakom in nabavimo vinske kvasnice, ki bodo pomagale prevreti mošt v vino.

Sodi in posode naj bodo vedno polne do vrha. Mlado vino moramo negovati in večkrat poskušati, zlasti ob Martinovem.

V novembru je glavno opravilo vinogradnika, da pognoji ter obdela vinograd. Jesensko rigolanje je zelo pomembno, zemlja bo premrznila in se napojila z vlago.

Pred nastopom zime sadimo že tudi trsne cepljenke, ki naj bodo kvalitetne. Obenem je sedaj najprimernejši čas za podsajanje praznih sadilnih mest v vinogradu – za to uporabimo najmočnejše trsne cepljenke.

Letos posajene trse zagrnemo in jih tako zaščitimo pred zimskim mrazom.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekMelonar iz Bahije – Melocactus Bahiensis
Naslednji članekRdeča pesa tokrat drugače
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.