Deli s prijatelji
Delo na vrtu - vrtna opravila v oktobru
Delo na vrtu - vrtna opravila v oktobru

Sobne, okenske in balkonske rastline

Dnevi se krajšajo, kar pa občutijo tudi rastline, ki končujejo z rastjo in cvetenjem. K temu pripomorejo zmeraj nižje temperature, ki zaustavljajo rast. Zdaj je naša poglavitna skrb rastlinska higiena. Sproti moramo odstranjevati vse odcvetele cvetove in odmrle ter porumenele liste. Tako bomo preprečili močnejši pojav sive plesni. Če pa se ta bolezen kljub temu pojavi (zaradi previsoke vlage), moramo škropiti.

Rastline zalivamo le še zjutraj, da se čez dan vsi listi, ki smo jih pri zalivanju zmočili, osušijo. Zalivamo jih tudi precej manj kot poleti, ko so rastline bujno rastle.

Pravočasno se spomnimo vseh bolj občutljivih rastlin, da jih bomo pred slano umaknili v prezimovališče. Ne pozabimo na azeleje, kamelije in čebulnice, ki so bile vse poletje na vrtu, kjer so nabirale moči za zimsko cvetenje. Ker so rastline že pripravile cvetni nastavek, je zelo pomembno, da ne pomrznejo. V tem obdobju se pri navadnih pelargonijah pogosto pojavlja pelargonijina rja. Ker lahko zelo poškoduje navadne pelargonije, jih moramo pravočasno poškropiti. Škropljenje moramo ponoviti vsaj trikrat v desetdnevnih presledkih.

Tudi rastline zaključujejo svojo rast in cvetenje ter se pripravljajo na prezimovanje. Zato naj bo zemlja bolj suha. Zalivamo jih previdno, in sicer zjutraj, da čim manj zmočimo liste.

Nekaj rastlin pa je takih, ki so zaživele šele jeseni. Takšna je ciklama, ki se prav zdaj prebuja iz poletne otopelosti; začela je odganjati liste in popke, od katerih se nekateri že odpirajo. Zanjo ne velja pravilo o pripravi za prezimovanje, saj jo moramo redno zalivati, pa tudi dognojevati, če hočemo, da bo lepo rastla in bogato cvetela.

Kakteje in druge sočnice

Oktobra se za kakteje končuje »druga pomlad«. Nižje temperature (pod 10 °C) ustavljajo rast, zato jih moramo manj zalivati. Zalivamo le še enkrat na dva tedna, in sicer z deževnico brez dodatka gnojil. Pri tem je izjema le božični kaktus, ki bo začel rasti šele zdaj. Enkrat do dvakrat na teden ga zalijemo in občasno tudi pognojimo z mineralnimi gnojili (P – K). Prostor, kjer stoji, naj bo svetel in zmerno topel.

Konec meseca bomo vse kakteje prenesli v prezimovališče: na svetlo kletno okno, na verando (zaprto), v neogrevano spalnico itd.

Če kakteje postavimo v toplo gredo, občutno podaljšamo rastno dobo in jih zavarujemo pred pozebo. Tudi v rastlinjaku še ni treba ogrevati.

Že v začetku meseca sejance prenesemo npr. na kuhinjsko okno in jih zalivamo dvakrat na mesec.

Na balkonu kakteje zaščitimo s plastiko, kar zadošča do temperature 0 °C, vendar le, če so že popolnoma suhe.

Vrtna opravila – okrasni vrt

Poleg zimzelenih grmovnic sadimo odslej vse vrste okrasnih drevnin. Listopadna drevesa sadimo enako kot sadne ali okrasne vrste. Ne smemo pa se lotiti kopanja jame, če je zemljišče razmočeno.

Tudi sadimo ne, če je zemlja zelo mokra, ker bi korenine zametali preveč neprepustno. Lahko pa v tem mesecu ni padavin. Tako štiri do pet dni po sajenju rastlinam prilijemo mnogo vode, posebej, če ne kaže, da bo kmalu deževalo.

Trato pokosimo pred zmrzaljo, vendar ne preveč v živo. Odmrle nadzemne dele trajnic porežemo nekaj centimetrov nad zemljo. V začetku meseca jih še lahko vedno delimo in presajamo, če je treba in nismo uspeli tega opraviti septembra.

V drugi polovici oktobra že lahko sadimo vrtnice. V starih nasadih še vedno lahko odstranjujemo poganjke – divjake, ki poganjajo iz korenin. Bolje je, da divjak odčesnemo iz korenine, to bo napraviti laže, ko je rastlina še v soku, to je takrat, ko so poganjki še olistani.

Iz dobro olesenelega lesa letošnjih poganjkov, ki so toliko debeli kot svinčnik, bomo do zime lahko rezali potaknjence. Ker doma nimamo veliko primernega prostora za potikanje lesnatih potaknjencev, jih bomo čez zimo stratificirali v snopičih, svitkih po deset vejic.

Povezane ali spete z gumico bomo prezimili v zaščitenem delu vrta; do polovice ali čez jih bomo zakrili s peščeno zemljo ali v zabojčku s peskom. Vsakemu svežnju dodamo etiketo z imenom sorte grmovnice oziroma drevesa. Avgustovske zelene potaknjence še enkrat pregledamo in odstranimo liste, ki niso odgnali ali so zelo oslabeli. Zabojčke, ki jih bomo zasadili, prestavimo na mesta, kjer so tudi pozimi dokaj zaščiteni pred pozebo ali izrazitim soncem.

K pripravam na zimo spada tudi spravilo gomoljev dalij, gladiol in begonij, če so bile posajene na gredi.

V nasadu s trajnicami in okrog lesnatih rastlin potresemo hlevski gnoj, če je to v načrtu za letos. S hlevskim gnojem ne gnojimo vsako leto, tudi v trajnih nasadih ne. Pred leti so priporočali trošenje gnoja šele potem, ko zemlja pomrzne; tak način gnojenja je še vedno primeren. Površine, na katerih smo potaknili spomladanske čebulice, gnojimo z rudninskimi gnojili, enako tudi trato in drugo rastlinje, če tega še nismo storili. Uporabili bomo mešanice, ki vsebujejo vsa tri potrebna hranila; posujemo približno 10 do 20dag mešanice na 1 m2.

Na vrtu zapremo vso vodno napeljavo, ki jo uporabljamo poleti.

Zelenjavni vrt

V oktobru posadimo zimski česen. Zdrave stročke potaknemo plitvo v zemljo v vrste, med katerimi naj bo 20 cm razmika, v vrsti pa 10 do 15 cm. Za tako sajenje potrebujemo 30 do 50 stročkov na m2, kar je 8 do 10 glav česna. Predvsem v obmorskih krajih sedaj sadijo čebulo majski Srebrnjak. Če sadimo v vrste (20 cm narazen in 10 cm med sadikami) pridelamo 1 do 2 kg čebule, odvisno, kdaj jo pobiramo.

Zimsko solato posadimo, preden pritisne mraz, da se bo lahko ukoreninila pred zmrzovanjem zemlje. Peteršilju, ki ga bomo pustili čez zimo na prostem, visoko porežemo listje, da ne bo gnil pod snegom. V prihodnjem letu se bodo dobro obrestovala naslednja dela: globoka obdelava praznih gredic, preložitev komposta in uničenje vseh obolelih delov rastlin.

Sedaj pripravimo prostore za skladiščenje. Zelo pomembno je, da jih temeljito očistimo. Na to bi morali misliti poleti, ko je klet prazna. Vse gnijoče rastline in druge odpadke odstranimo, da se ne razvijejo gnilobne bakterije in ne zaredi različen mrčes. V jeseni odstranimo iz kleti tudi vso šaro, ki se je čez leto nabrala v njej in ne spada med zelenjavo.

Na kmetiji dobro očiščeno klet prebelimo z apnom, ki smo mu dodali sredstvo za uničevanje mrčesa in sredstvo za zatiranje plesni. Prodajajo tudi gotove pripravke za beljenje sten. Če temu dodamo še fungicid, kot npr. bakreno apno ali galico, bo razkuževanje uspešno. S šestimi kilogrami belila lahko prebelimo 80 do 100 m2 površine. Tudi zaboje, v katere bomo zložili zelenjavo, razkužimo, in sicer tako, da dobro očiščene poškropimo s 3 % raztopino bakrenega apna ali z raztopino modre galice.

S spravljanjem ne hitimo, saj nekaterim vrtninam prvi mraz ne škodi. V jeseni rastejo še mnoge vrtnine, npr. zelje, ohrovt in tudi korenovke. Za skladiščenje so primerne takšne rastline, ki niso prezrele ali nedozorele, saj slabše prenesejo shranjevanje. Pred skladiščenjem zelenjave shrambo temeljito očistimo in razkužimo. Za korenovke pripravimo mivko ali droben pesek, v katerem bodo ostale sveže do pomladi. Peteršilju, pastinaku in črnemu korenu mraz ne škodi, zato jih pustimo na prostem dalj časa. Posebno peteršilj bo marca pognal zelenje, ki ga bomo uporabljali dotlej, dokler ne bomo vzgojili novega.

Vse prazne gredice, ki smo jih namenili za pomladanske saditve, globoko prelopatimo in odstranimo ves plevel in obolele dele rastlin.

Sadni vrt

Obiramo pozne zimske sorte jabolk, hrušk in kutin, seveda, če tega še nismo opravili. Zimske sorte so kasnejše, zato je pomembno, da jih zelo pazljivo oberemo in sortiramo.

V dobrem skladišču pazljivo in lepo sortirano zimsko sadje ne bo gnilo in se kvarilo ter bo obstojno do pomladi. Seveda pa je to odvisno od dobrega skladišča, pravilne vlage, zračenja in obstojnosti posameznih sort sadja.

Pri sortiranju izberemo za skladiščenje samo prvi razred in posebno kakovostno sadje. Če smo uskladiščili samo prvorazredno sadje, ga čez zimo ne bo treba dopolnilno prebirati. Odpadlo listje in plodove ter tudi manjše vejice, ki jih odlomimo pri obiranju, moramo pograbiti in odstraniti iz nasada.

Odpadli material lahko kompostiramo, če je zelo okužen s škrlupom, ga sežgemo. V prihodnjem letu je odpadlo listje navadno leglo bolezni. Nevarnost za okužbo s škrlupom je precej manjša, če opravimo zimsko škropljenje in pravočasno odstranimo vse izvore za njegov pojav. Okrog dreves, pri katerih si prizadevamo ustvariti bujno rast in rodnost v naslednjem letu in pri mladem sadnem drevju, okopljemo kolobarje – lahko pol metra od drevesa. Tako lahko čez zimo zemlja premrzne in se zrahlja predvsem ob drevesih, ki so posajena v težko zemljo.

Že sedaj pa do začetka pomladi lahko gnojimo s hlevskim gnojem in tudi s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Pri količini uporabe gnojil in hlevskega gnoja upoštevamo: predhodno gnojenje, rodnost sadnega drevja v tem letu in rastnost ter bujnost drevesa.

Če smo med rastjo drevja opazili motnje v rasti in razvoju zaradi talnih razmer, je prav, da vzamemo povprečne vzorce zemlje in jih pošljemo v analizo pristojnemu zavodu. Vzorce zemlje vzamemo na več mestih v vsaj dveh globinah: 0 do 20 cm in 20 do 40 cm, pri drevesih, cepljenih na semenjaku, pa še iz tretje globine 40 do 60 cm.

Na podlagi analize zemlje dobimo točne podatke o založenosti tal s hranilnimi snovmi in tudi navodila za gnojenje z ustrezno količino in izbiro gnojil.

Po končanem obiranju sadna drevesa pregledamo in določimo stara in izrojena, ki jih bo treba odstraniti ter predvidimo novo sajenje. Bujno rastoča in zdrava drevesa lahko pomlajujemo, seveda, če nam sorte ustrezajo, sicer pa jih predvidimo za precepljanje. Že sedaj izkopljemo sadilne jame, v katere bomo zasadili nova drevesa, čeprav je koristno, da po odstranitvi starega drevesa zemlja počiva vsaj leto dni. Koristi že, če jamo izkopljemo že sedaj. Jame naj bodo primerno globoke in široke. Ob kopanju posamezne plasti zemlje zmečemo na določene kupe.

Če načrtujemo večjo obnovo sadovnjaka, oziroma, če smo se odločili za saditev pritličnih , dreves v gosti saditvi, je najbolje, da celotno površino globoko prerigolamo in po potrebi založno pognojimo. Taka naložba je zelo koristna, ker drevesa že v prvem letu – če so sajena jeseni – lepo odrastejo, hitreje zarodijo in so tudi dalj časa rodna.

Prav je, da za večje pa tudi manjše obnove sadovnjaka pripravimo sadilni načrt. Le-ta naj vsebuje vrste in sorte sadja, če je mogoče tudi čase dozorevanja, v kakršen namen pač obnavljamo ali sadimo na novo.

V sadilnem načrtu naj bi bile tudi podlage in razdalje sajenja in določene posebnosti glede na vzgojo in podnebne, talne in terenske razmere bodočega nasada. Ko preverimo vse okoliščine, ki so pomembne za uspešno rast in razvoj sadnih dreves, naročimo potrebne sadike v najbližji priznani drevesnici.

Sadike naj bodo dobre kakovosti, kajti le take bodo zadovoljivo rastle, se razvijale in rodile. Če je le mogoče priporočamo, da sadno drevje sadimo že jeseni, ker ima jesensko sajenje precej prednosti pred pomladanskim. Na področjih, kjer je nevarnost divjadi, je najbolje, če nasad ogradimo z žično ograjo. Da se izognemo škodi, ki jo zelo pogosto – predvsem v mladih nasadih povzroča voluhar, je najbolje, da drevesca sadimo v žično mrežo, ki naj bo dovolj velika in gosta.

V že obstoječih nasadih pa redno zatiramo voluharja, in sicer s kopanjem naseljenih rovov in nastavljanjem različnih zastrupljenih vab ali drugih sredstev, ki razvijajo strupene pline.

Pregledamo tudi debla in močnejše ogrodne veje, če se je v njih razvil lesni zavrtač; to opazimo po njegovih izmečkih na tleh in vejah. V luknje v lesu vtikamo mehko žico, da pridemo do zajedavca in ga uničimo. Lahko pa vato namočimo v enega od insekticidov in z njo zamašimo luknjo ter jo premažemo s cepilno smolo ali ilovico. Dobro je tudi, če damo v luknjo košček karbida.

Ko listje odpade, že lahko začnemo z zimskim obrezovanjem sadnega drevja, vendar začnemo pri poznih sortah in starejših drevesih, medtem ko je bolje, da mlada drevesa obrezujemo spomladi. Takrat namreč lahko ugotovimo morebitno pozebo cvetnega in listnega brstja ali mladik med zimo.

Po zaključeni rasti lahko breskve in marelice ter sploh koščičarje poškropimo z enim od fungicidov v približno trikratni jakosti, kot jo priporočamo za poletna škropljenja.

Vinograd

Pri nas pričakujemo letos dobro vinsko letino, predvsem kar zadeva kakovost. Kljub lanski obilni letini nas trta tudi letos ni razočarala, razen pri nekaterih sortah v nekaterih ožjih območjih. Na splošno pa je bilo vreme ugodno in lahko pričakujemo enega od dobrih vinskih letnikov.

Za vinogradnika je oktober ali vinotok najlepši in težko pričakovani mesec, saj je to čas, ko pospravlja trud celoletnega dela. Veselje in zadovoljstvo pa sta precej odvisna od vloženega truda v vsem letu. Kdaj bomo trgali, je odvisno od nadaljnjega vremena, sorte, zdravstvenega stanja grozdja, skratka od zrelosti grozdja.

Čas trgatve izberemo po priporočilu služb, ki strokovno spremljajo dozorevanje. Strokovnjaki zasledujejo osnovne kazalce zrelosti, kot so: sladkor, skupna kislina, teža; na podlagi teh podatkov priporočajo rok trgatve za posamezna vinorodna območja po sortah. Če je zdravstveno stanje grozdja zadovoljivo, s trgatvijo še počakamo.

Trgamo takrat, ko je razmerje v sorti grozdja najbolj ugodno. To bo bolj pomembno letos in v naslednjih letih, saj je na voljo vedno manj sladkorja, viša pa se mu tudi cena. Zato se bo moral vinogradnik potruditi, da bo trs sam načrpal maksimalno količino sladkorja, kar se bo pa zanesljivo pokazalo v boljši kakovosti grozdja in pozneje vina, kar pa je glavni cilj.

Na trgatev se moramo dobro pripraviti, še posebej, če bomo grozdje predelali doma. Za trgatev je zelo pomembna čistoča posode za trgatev in vinske posode. Čas od trgatve do predelave naj bo čim krajši. Če bomo grozdje prodali, upoštevajmo, da bomo le-to pripeljali nepoškodovano po najkrajši poti v predelavo.

V kratkih obrisih se spomnimo poteka trgatve in predelave grozdja:

  • trgatev (ob pravem času); po potrebi dodamo žveplo v obliki kalijevega metabisulfita ali vinobrana;
  • drozganje in morebitno pecljanje z dodatkom kalijevega metabisulfita, odvisno od zdravstvenega stanja in toplote;
  • odcejanje, stiskanje;
  • razsluzenje (dodatek kalijevega metabisulfita);
  • oddelitev mošta od usedline;
  • dodatek vrelnega nastavka;
  • dosladkanje po potrebi v okviru predpisov;
  • vrenje;
  • kontrola vrenja;
  • dolivanje in kontrola ter do-žveplanje.

Če bomo vse opravili skrbno in dosledno, bomo imeli zdravo in dobro vino.

Po končani trgatvi lahko počivamo ali pa še kaj postorimo v vinogradu. Lahko pognojimo z osnovnimi hranili (na podlagi analize tal) ali hlevskim gnojem. Na težjih tleh lahko začnemo z jesensko obdelavo in izkopljemo jame za dosajanje propadlih trsov.

V starejših vinogradih izkopljemo večje jame, in sicer pred zimo. Mraz bo zemljo lepo »predelal«, zato bo sajenje spomladi lažje in bolj učinkovito. Za obnovo lahko rigolamo in si pripravimo vse potrebno: kolje, kompost, šoto in hlevski gnoj. Ne pozabimo na založno gnojenje. Pravočasno si nabavimo cepljenke in jih primerno skladiščimo, da bodo ostale sveže. Še bolje pa je, da cepljenke rezerviramo pri pridelovalcih, ki imajo primerna skladišča (hladilnice), in jih prevzamemo šele spomladi.

Koledar zamrzovanja – oktober

Kumare: zamrzujemo presne ali kot pripravljeno jed, rok trajanja: 8 do 10 mesecev.

Por: narežemo na kose in dušimo pet minut, rok trajanja: 6 do 8 mesecev.

Brstični ohrovt: blanširamo štiri minute, rok trajanja: 12 mesecev.

Hren: olupimo in narežemo ali nastrgamo, rok trajanja: 12 mesecev.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekNa domačem vrtu
Naslednji članekNekaj več o plamenici
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.