Deli s prijatelji
Vrtna opravila v mesecu septembru
Vrtna opravila v mesecu septembru

Okrasni vrt

Sprehod sonca postaja vse krajši in žarki vse poševneje padajo na vrtne gredice. V zraku je vedno več megle in nočne vlage, tudi rosi se več ne mudi z vrta. Tak je vsako leto naš september, ki proti koncu že prične srkati zelenino iz listov breze, trepetlike, topole, jerebike in češnje pa nato preobleče v nove rumene, zlate, rožnate in rdeče barve. V teh čudovitih jesenskih barvah je že prisoten nočni predzimski hlad.

Še pred tem pa znova zaplešejo žlahtne barve jesenskih trajnic. Če jih še ni v vrtu, si jih zapišemo za spomladansko naročilo, obenem pa pretehtajmo njih barvo in višino ter njih družbo, da bi jih spomladi prav posadili. Lepotici sta kitajska in japonska vetrnica (Anemone hupehensis in A. japonica). Prva je belih in karminasto rožnatih cvetov, visoka le 15 do 30 cm, japonka pa je višja in nekaj kasnejša, visoka 60 do 120 cm, praznega in polpolnega cveta. Cvetove obeh vrst in njih križance lepšajo obilni in kratki zlati prašniki. Vse od junija pa do mraza pocvitajo vrtne ivanjščice (Chrysanthemum maximum), najkasnejša pa je pozna ivanjščica (Chrysanthemum serotinum), ki cvete septembra in oktobra.

V to letošnje zaključno vrvenje barv so se od gomoljnic vključile montbrecije, zadnji obrok mečka in vse skupine dalij. Te so prav zaradi jesenske brhkosti znane kot kraljice jesenskega vrta. Mečke in dalije poberemo iz zemlje takoj po slani, montbrecije pa ostanejo v zemlji. Kot le-ta, naj tudi vetrnice oktobra dobe nase prekrov iz stelje, močne šote, rušo (važo) koristi tudi igličevje. V rumenem se postavlja v tem mesecu še dosti trajnic. Čebele bodo postregli dehtivi lati zlate rozge (Solidago), lepo, vendar vitkejšo Neumannovo rudbekijo so že dolgo tega zamenjali z močnejšo sorto; ,Goldsturm’ : enoletnih sončnic je v vrtovih premalo, še manj je sončnic trajnic. Te cveto prav ta mesec.

Od trajnih sončnic hvalijo sorto Helianthus laetiflorus ’Semiplenus’, do 2 m visoko, polpolno, oranžno rumeno. Le 120 cm ima H. decapetalus ’Capenock Star’; cvet je citronasto rumen.

Od avgusta do oktobra cveto čudovite trajnice heleniji, visoki več kot poldrugi meter, rumene, oranžne in bakrenordeče barve. To ni edina košarnica, ki krasi jeseni vrtove. Preskočiti ne smemo tudi jesenskih aster, obsežnih skupin Aster dumosus, novae angliae in novae belgiae. To so nepogrešljive rastline za čas pred zimo, različne višine od 15 do 150 cm. Njih cvetje je res kratkotrajno, toda barve so izredne, od bele do rožne, rdeče, svetle, temno modre in vijoličaste. Naše vrtnarije so kaj slabo založene z omenjenimi rastlinami. Gotovo pa najtežje najdemo trajnico Cimicifuga, japonsko svečko. Socvetje so namreč lični in kratki vitki valji srebrnkasto rumene barve. Od cimicifuge (odganjalke stenic) navajam tele vrste: cordifolia, japonica, ramosa in simplex. Vse žele senčno in vlažnejšo humozno zemljo. Ta čas zablesti čudovita japonka Lilium speciosum ‘Melpomene’ v beli barvi in v še lepši rožnati z očitnimi karminasto rdečimi pikami. V vrtu se odpirajo jesenski žafrani in vrtni podleski ter neapeljski korčki. Tudi enoletk je še mnogo v gredicah. Od njih poberimo seme, ga označimo in spravimo ločeno po sortah in barvi v papirnate vrečke.

Samo v začetku septembra je še čas za cepljenje okrasnih grmov na oko. Če so tla presušena, jih temeljito zalijemo in cepimo šele po nekaj dneh. V poštev pridejo predvsem vrtnice, pa tudi majnik (španski bezeg), glog, japonska češnja in višnja, okrasne jablane, breskve in slive.

Ta mesec je zadnji, ki je še poraben za uspešno setev vrtne trate. Sejte le mešanico vrtnih travnih semen, sama angleška ljulka prehitro premine. Že ta mesec naj bodo posajene vse pomladanske čebulnice. Tudi živo mejo postrižemo, da se okrepi najspodnejši del, ostrižek pa damo na drevesne kolobarje. Sadimo iglavce in naročimo vrtnice ter drugo okrasno grmovje. Za to saditev čim prej kupimo gnojila in šoto. Za že mirujoče trajnice je prav zdaj čas za presajanje z delitvijo.

Vrtnice

Nadaljujemo z zatiranjem bolezni in škodljivcev, odstranjujemo odcvetele cvetove in divje izrastke. Po potrebi rahljamo zemljo in plevemo. Konec meseca že pričnemo pripravljati zemljo za jesensko sajenje. Vsaj 14 dni pred sajenjem jo prekopljemo do globine 40 cm, pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. Od rudninskih gnojil smemo ob sajenju dati le Tomaževo žlindro. Skrajni čas je že za naročanje vrtnic v drevesnici, ker jeseni, v času sajenja, običajno ni več največje izbire in se moramo zadovoljiti s tistim, kar pač imajo.

Kaktusi

Večina kaktej prične rasti počasneje, saj se tudi poletje bliža jeseni. Cveteti prično jesenske Mammillariae in Copiapoe iz Južne Amerike. Te cvetijo z rumenimi majhnimi cvetovi. Kakteje zalivamo bolj pazljivo, le po potrebi, da se zemlja ne namoči preveč. Če bo preveč mokra, se bodo razrasle zelene alge in tudi za zimo se bo počasneje izsušila. Vodi za zalivanje še enkrat dodamo strup proti koreninskim ušem, ker se te lahko čez zimo, ko je zemlja suha, močno zaredijo in poškodujejo kakteje.

Lahko si v bukovem gozdu naberemo zemljo, v katero bomo presadili kakteje prihodnjo pomlad. Jeseni ni priporočljivo presajati, ker se kaktusi že pripravljajo na počitek in takšni so za presajanje manj odporni.

Zelenjavni vrt

Leto se že počasi nagiba h kraju, vendar je na vrtu še cela vrsta opravil, ki zaposlijo naš prosti čas. Začetek meseca je primeren za predzimsko setev špinače. Lahko jo sejemo sicer še tudi pozneje, vendar v tem roku posejana špinača bolje prezimi, delno pa da pridelek še v istem letu. Sejemo v vrste 20 – 30 cm narazen ter v globino 2 – 4 cm. Za 1 ar veliko parcelo potrebujemo 0,20 do 0,30 kg semena. Za predzimsko setev izberemo sorte, ki dobro prenesejo mraz, to pa so eskimo in matador. Gredo po setvi potlačimo z desko in v začetku po potrebi zalivamo.

Za rano spomladansko uporabo sejemo septembra tudi mangold. Sejemo v vrste 40 centimetrov narazen in v globino 3 – 4 cm. Posevek kasneje preredčimo tako, da ostane končna razdalja v vrsti 20 – 30 cm.

Verjetno so redki, ki si zgodaj spomladi ne želijo glavnate solate. V začetku tega meseca je še čas za setev, cel mesec pa za razsajevanje zimskih sort solate. Primerni sorti sta nansen in zimska rjavka. Sadike je lahko vzgojiti v hladni gredi, ko pa razvijejo 4 – 5 listov, jih razsadimo v gredice v razdalji 30 x 20 cm. Za setev na 1 m2 grede potrebujemo 2 – 3 g semena. Po setvi seme vdelamo 0,5 cm globoko oziroma prekrijemo z 0,5 cm debelo plastjo presejane drobne in dobre zemlje. Še vedno je čas tudi za setev motovilca. September nas že bogato nagrajuje za delo v prejšnjih mesecih. Obiramo še zadnji stročji fižol. Režemo lahko glave poznega ohrovta, poznega zelja, kolerabe. Skozi cel mesec lahko obiramo plodove poznih in srednje ranih sort paprike in jajčevca, poznih sort paradižnika, pozno sejanih kumar, režemo glavice endivije in pozno sejane solate. V začetku meseca spravljamo še spomladi sejan korenček ter cel mesec rdečo peso in korenček pozno spomladanske in poletne setve.

Pomembno je, da tudi za samo spravilo oziroma obiranje pridelka upoštevamo nekatera pravila. To delo po možnosti opravimo v suhem vremenu in potem, ko se osuši jutranja rosa. če je september deževen, paradižnik in zelje obiramo oziroma režemo takoj po prenehanju padavin, sicer rada prezorita in pokata. Paradižnik naj ob obiranju ne bo prezrel. Obiramo ga s peclji. Stročji fižol obiramo, ko je strok brez razvitega zrnja, krhek in še nima niti. Cvetačo režemo, ko so rože čvrste in zdrave, do uporabe pa ji pustimo 3 – 5 listov zaradi zaščite.

Navadno na vrtu pobiramo pridelek tik pred uporabo, če pa ga nimamo namena uporabiti takoj, je treba upoštevati, da je zelenjava po spravilu z vrta podvržena raznim procesom, od katerih je eden najvažnejših dihanje, čim močneje je, tem krajši je čas uporabnosti zelenjave, dihanje pa se povečuje predvsem z višanjem temperature v skladiščnih prostorih. Pri povečanju temperature za 3 do 4°C, se npr. pospeši dihanje za 1,5 – 2 krat. Pri višji temperaturi je večje tudi izparevanje, kar kvarjenje še pospešuje. Zaradi omenjenih vzrokov je treba obrano zelenjavo do uporabe hraniti na hladnem in primerno vlažnem prostoru, kjer naj bo temperatura čim bližja 0°C. Le v takih pogojih lahko očuvamo zelenjavo več tednov ali celo mesecev.

Sadni vrt

Čas zorenja raznega sadja je, zato moramo posvetiti glavno skrb obiranju. Poleg hrušk so dozorele jesenske sorte jabolk, še zadnje breskve, v glavnem pa češplje, slive, zgodnejše sorte grozdja, orehi, lešniki in če imamo dvakrat na leto rodno jagodičje. Sedaj še obiramo v dveh daljših obdobjih jabolka, hruške pa češplje in slive, če so zelo polne in je zato zorenje neenakomerno. Z obiranjem pa sedaj ne smemo več pohiteti, kajti zorenje se zaradi že hladnejših dni precej zakasni. Kot smo že prej omenili, velja tudi sedaj, da obiramo prvič le debelejše, na videz zrelejše pregoste plodove. S tem pridobimo več kakovostnega sadja, ker bi nam prej dozoreli in najlepši plodovi popadali na tla, ostali pa bi bili kakovostno slabši. Le pri sortah z enako debelimi plodovi, zlasti tistih, ki imajo kratek mesnat pecelj in pri neurju zelo radi odpadejo, posebno z visokih dreves, pohitimo z obiranjem.

Že pod drevesom sproti preberemo in izločimo poškodovano netrpežno in manj vredno sadje, ki ne bi vzdržalo do užitne zrelosti v shrambi. Trpežnost je pa seveda tudi odvisna od primerne shrambe, ki naj bo zlasti v tem času hladna, zračna in primerno vlažna. Ker so noči že hladne, zračimo shrambo ponoči, sicer pa ob hladnem in vlažnem vremenu. Navadne tople in zatohle kleti niso primerne, sadje prehitro dozori in izgubi na trpežnosti.

V tem primeru je bolje shraniti sadje v navadni, proti severu odprti šupi. Vse izločeno sadje čim gospodarneje izkoristimo. Stisnemo v sok, posušimo v krhlje ali podobno.

Posebno poglavje je spravljanje orehov in lešnikov, posebno v mokrem vremenu, ko nam lahko počrnijo ali splesnijo. Orehe otresemo, ko je večina lupin že razpočenih in ko že sami odpadejo. Ostali na drevesu dozorijo po enem tednu, ko jih ponovno otresemo, oziroma previdno oklatimo. Pobrane orehe poberemo in ločimo čiste, po površini suhe, ter jih razgrnemo na zračnem podstrešju v eno plast, kjer se do kraja posušijo, če je suho vreme, v dveh tednih. V mokrem vremenu nabrane orehe in tiste, ki smo jih izluščili iz lupine, operemo (v čebru z malo vode, mešamo jih s kolom), oplaknemo, odcedimo in površinsko posušimo na soncu ali v neprevroči sušilnici ali krušni peči, nato pa jih sušimo na podstrešju. Lešniki ne počrnijo, tudi prati jih ni treba. Kolikor se sami niso izluščili iz lupine, jih damo v kad v tanko plast, jih pohodimo, preberemo, ostale pa izločimo z roko. Sušimo jih kot orehe na zračnem podstrešju.

V vlažnih nizkih legah, v dolinah, kjer se zadržuje megla in ob deževnem vremenu, se rad pojavi jesenski škrlup na nekaterih občutljivih sortah jabolk in hrušk, ki se pozneje v shrambi širi naprej, povzroča pege, ki pozneje počrnijo in povzročajo pozneje grenko gnilobo plodov. V tem primeru še do srede septembra zadnjič škropimo. Močno obloženim drevesom podpremo pod težo sadja šibeče se veje.

Vrtne jagode še naprej okopavamo in plevemo. Morali bomo še kositi in mulčiti. V primeru nenadne ohladitve je nevarnost, da nam zajci načnejo mlada debelca. Dobro je, da vsaj v izpostavljenih legah, v neograjenih nasadih drevesa že zaščitimo. Mislimo tudi še na voluharja, kajti sedaj ga najuspešneje lovimo s pastmi.

Vinograd

V mladih vinogradih zaključujemo s škropljenjem proti peronospori. Po navadi uporabljamo za zadnje škropljenje bakrene pripravke, modro galico, ipd., ki pospešujejo dozorevanje lesa. Mladice povežemo ali odstranimo ali prikrajšamo zalistnike. Podrte kolje postavimo, saj bodo tako mladice lažje in boljše dozorele. Označimo prazna sadilna mesta in jih preštejemo. Nenormalno, oziroma premalo razvite trte za prvo leto po sajenju tudi zabeležimo. Taki kržljavi trsi ponavadi po nekaj letih shirajo in propadejo. Zato je gospodarneje, da jih takoj zamenjamo z zdravimi, prvorazrednimi cepljenkami. Tudi uspeh podsajevanja bo v prvih letih po rigolanju največji; škode zaradi kasnejšega izpada pridelka pa bo tako še najmanj. Seveda pa si sedaj zagotovimo sortno ustrezne sorte trsne cepljenke za podsajevanje, ki ga lahko opravimo že v začetku novembra.

Opozoriti moram vinogradnike, da je uspeh podsajevanja predvsem odvisen od kakovosti trsne cepljenke. Zato se splača za podsajevanje odbrati od prvorazrednih cepljenk res najboljše. Ponavadi pa podsajamo pozno spomladi s cepljenkami, ki so še morebiti kje prebrane ostale. Seveda je potem uspeh podsajevanja največkrat bolj slab oziroma nezadovoljiv.

Tudi za rigolanje oziroma obnovo vinograda je september zelo primeren čas. Ob rigolanju »ne pozabimo« na založno gnojenje. Sedaj je tudi še čas za pripravo komposta za sajenje cepljenk. Hlevski gnoj zvozimo na parcelo, da se bo do spomladi še primerno predelal in uležal.

V septembru je tudi najprimernejši čas za odbiro – selekcijo – označevanje najboljših trsov. Pri tem upoštevamo rodnost, rast in zlasti ranejše dozorevanje grozdja in lesa. Seveda pridejo v poštev za nadaljnje razmnoževanje le tisti trsi oziroma njihove rozge, ki so bili v vseh pogledih najboljši vsaj v 4 do 5 letih. Ob bolj natančnem opazovanju posameznih trsov skozi daljše obdobje bo vesten vinogradnik šele spoznal, kaj pomeni tako imenovana selekcionirana trsna cepljenka pri sajenju vinograda. Tako spremljanje razvoja in rodnosti posameznih trsov pa je tudi svojevrsten užitek in razvedrilo za slehernega, ki je že vinogradnik z dušo, ali pa bo ravno ob takih opravilih to tudi postal.

Prav v septembru je idealen čas, da pregledamo naše delo za nazaj, od rezi, gnojenja, škropljenja itd. Skozi pridelek ocenjujemo naše ukrepe, ki so bili sicer dobronamerni, vendar niso vedno prispevali k še boljši in lepši trgatvi. Poskušajmo to zabeležiti in v prihodnjem letu te pomanjkljivosti odpraviti.

Ker se še sučemo okrog pridelka in trgatve, ki je vsekakor največji in najbolj vesel dogodek za vinogradnika, je sedaj tudi čas, da se na to začnemo skrbno pripravljati. Marsikdaj in marsikje znajo grozdje pridelati, vendar pa zaradi včasih malih nepazljivosti in napak ne dosežejo najboljšega – to je odlične kapljice. Zato najbrž ne bo odveč, da vas prav v tem članku opozorim na razne pomembnosti. V posebnih prispevkih vas bom skušal seznaniti malo pobliže s tem, da ima pravilen čas trgatve velik vpliv na kvaliteto vina; nadalje, kako se pripravimo na trgatev in o prvih ukrepih pri predelavi grozdja ter šolanju vina.

Želimo si samo še lepo in sončno vreme v septembru in oktobru, da bo naše žuljavo delo še bolj bogato poplačano. Se strinjate?

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekPriprava na trgatev
Naslednji članekSodobni ukrepi pri predelavi grozdja
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.