Deli s prijatelji
Primula
Primula

Pri nas je iz rodu primul najbolj razširjena trobentica (Primula vulgaris, syn. aculis). Žal pa jo vse premalo sadimo v vrtove in parke, kjer se lahko na ugodnem rastišču širi sama s semenom. Na bolj suhih, sončnih rastiščih je razširjen visoki jeglič ali šmigovec (Primula veris, syn. officinalis). Stebelni jeglič (Primula elatior) pa uspeva na vlažnih travnikih in v listnatih gozdovih.

Primula vulgaris
Primula vulgaris

Planinci dobro poznajo zaščiten dišeči avrikelj (Primula auricula), ki uspeva v gorah, znani pa so tudi vrtni križanci v raznih barvah. Wulfenov jeglič (Primula wulfeniana) je precej razširjen v goratem svetu, po njem naj bi dobil svoje ime celo Krvavec.

V naravi uspevajo še nekateri zanimivi in lepi jegliči, izmed katerih naj omenimo vsaj zaščiteni kranjski jeglič (Primula carniolica).

Najbolj privlačne za vrt

Najpomembnejše domače in vrtne primule spadajo v rod Vernales. Že po latinski besedi – vernus – pomlad in primula, ki izhaja iz besede primus, kar pomeni prvi – lahko ugotovimo, da spadajo te večinoma trajne cvetice med prve znanilce pomladi.

Primula vulgaris
Primula vulgaris

Jegliči se med seboj križajo že v naravi. Te njihove genetske lastnosti so vrtnarji – gojitelji izkoriščali že pred tremi stoletji ter pričeli z vzgojo priljubljenih vrtnih sort v raznih barvah.

V dolgoletnih križanjih Primule elatior so vzgojili velikocvetne dolgopecljate sorte in rase kot grandiflora, pacific, collosea, vierlander in nove barvite sorte heterosis, crescendo, golden harmony- novi hibridi, ki so odporni za prezimitev na prostem. Polnocvetne sorte razmnožujemo le z delitvijo. Trobetnica nastavi popke že pred zimo, da se lahko v ugodnem vremenu hitro razcvete. Če je ugodno vreme, nas razveseli že konec februarja. Zelo zgodaj zacveto tudi vrtne sorte trobentic, ki jih v tujih revijah najdemo pod napačnim imenom Primula acaulis. Vrtni gojitelji danes tekmujejo z vzgojami, si prizadevajo, da bi vzgojili sorte s posebno velikostjo cvetov, da bi bile čistih barv: od belih, rumenih do oranžnih tonov, rožnatih, rdečih pa do svetlo in temno modrih barv. Nekatere visokokultivirane sorte so primerne le še za vzgojo pod steklom, sicer cveto že februarja.

Primula elatior
Primula elatior

Za gojenje v vrtu pa so potrebne odpornejše sorte. Nekatere so primerne za vzgojo na prostem in siljenje. Med številnimi sortami in različicami naj omenimo le hibride, kot je europa, ki razvijejo velike cvetove čistih barv na kratkih steblih. Lahko jih vzgajamo s semenom in z delitvijo. Vendar visokoselekcioniranih hibridov ne moremo razmnoževati dalje, ampak se moramo oskrbeti z izvirnim semenom dobavitelja oziroma gojitelja. Njihove lastnosti pa lahko ohranimo z delitvijo.

Primula auricula
Primula auricula

Vrtne primule potrebujejo sveža, dovolj humozna ilovnata tla v senčni legi. Ker jim vlaga zelo ugaja, povečamo vlažnost tal, če dodamo šoto ali higromul kosmiče. V sončnem in suhem vremenu jih moramo zaliti. Žareče barve primul so primerne za senčne kotičke na vrtu: v skupinah jih posadimo pod večjim drevjem, posebno iglavci, rododendroni oziroma azalejami, v jeseni pa v izpraznjene vaze in korita, ob senčnem vhodu v hišo, na senčne grobove in podobno.

V začetku aprila in konec maja primule izdatno pognojimo s tekočim gnojilom v količini 30 do 40 g na m2. Če jih napade glivica Ramularia, škodljivca opazimo po rumenih listih in kasnejšim rjavenjem listov, rastlino poškropimo 2 do 3 – krat v presledkih 14 dni z antrakolom v 0,2 % jakosti.

So vam primule všeč? Potem jih nikar ne pozabite deliti s prijatelji :-)

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas