Deli s prijatelji
Vrtne trajnice
Vrtne trajnice

Kisla tla po naravi v naših vrtovih niso pogosta. Pravzaprav jih skoraj ni. Po navadi si jih umetno pripravimo, kadar posebej želimo gojiti vrtne trajnice za kisla tla. Delu vrta ali vrtni gredi, kjer gojimo take rastline, pravimo tudi erikacetum ali kisla greda.

Kako si pripravimo kisla tla za vrtne trajnice

Najprej je dobro, da s preprostim pH testom ugotovimo, kakšno zemljo imamo na mestu, kjer želimo imeti erikacetum. Če je pH visok, se pravi nad stopnjo 7 in torej vsebuje precej kalcija, lahko pričakujemo, da bo s strani prihajalo ob zalivanju ali ob deževju kar precej bazičnih raztopin. Ker tega ne smemo dovoliti, moramo na neki način preprečiti dostop vode s strani v našo »kislo gredo«. To lahko storimo na dva načina:

  • Izkopljemo in odstranimo vso zemljo do globine 50 ali 60cm na površini prihodnje kisle grede. Z lesenimi ploščami obložimo stene tako nastale jame in jo napolnimo z mešanico dobro preperelega hlevskega gnoja, šote in kremenčevega peska, kar bo dalo kislo rastišče. Kislost seveda spet preverimo s pH testom. Namesto obloge z lesenimi ploščami lahko uporabimo tudi trpežne polietilenske folije. Pri tem moramo seveda poskrbeti, da po končanem delu teh oblog ne bo videti na površini, saj to ne bi prispevalo k lepoti našega vrta.
  • Drugi način zagotavljanja, da bo naša kisla greda tudi ostala kisla, je lahko dvignjena greda. Lahko naredimo ogrodje iz trpežnega lesa (kostanj, hrast ali akacija), ki ga še ustrezno prepariramo proti trohnobi in seveda čimbolj neopazno postavimo v vrt. Mnogo laže je vzdrževati tako izolirano gredo, kot pa od okolja neizolirano. Enkrat na leto preverjamo pH, skrbimo za gnojenje s kislimi gnojili in po potrebi dodajamo šoto. Lahko površino tudi prekrivamo z zdrobljenim borovim lubjem ali iglicami, pa tudi druge organske zastirke so dobrodošle. Nekateri imajo zelo dobre izkušnje z zdrobljeno slamo ali z žagovino.
Vrtne trajnice - Ligularia hybrida
Ligularia hybrida

Katere rastline sodijo med kisloljubne

Prav gotovo so pri nas trenutno na prvem mestu vsem dobro znani rododendroni in azeleje. Prostor ob teh grmovnicah pa lahko s trajnicami zelo lepo dopolnimo ali celo s trajnicami oblikujemo samostojne kisle grede. Med trajnicami je mnogo takih, ki lepo uspevajo v rahlo ali precej kislih tleh, sočasno pa potrebujejo tudi dobro humusno prst, rahlo senco in vlažno rastišče. Zato se odlično počutijo tam, kjer navadno gojimo tudi rododendrone in azaleje.

Poglejmo torej nekaj takšnih trajnic:

Praprot Matteuccia
Praprot Matteuccia

Praproti

Vse praproti imajo poleg kislih, bogatih in vlažnih tal rade tudi senco ali polsenco. Med njimi je zelo hvaležen jelenov jezik (Phylitis scolopendrium) s širokimi celorobimi listi, ki doseže višino 30 do 40 cm. Naša domača in zelo uporabna je tudi pernatolistna praprot (Matteuccia struthiopteris), ki je nekoliko višja in zraste tudi do 80 cm. Gojimo jih zaradi lepega listja, ki je uporabno tudi kot zelenje za šopke, če lahko v vrtu pogrešimo kak list.

Vrtne kresnice - sorta Fanal
Vrtne kresnice – sorta Fanal

Vrtne kresnice

Vrtne kresnice (Astilbe) so zelo priljubljene poleti cvetoče vrtne trajnice. Vrtnarji so vzgojili zelo veliko lepih sort, ki so v vrtu trpežne in hvaležne, če le upoštevamo njihovo temeljno zahtevo po hranilni, vlažilni in rahlo kisli zemlji.

Orlica Aquilegia
Orlica Aquilegia

Orlice

Tudi orlice (Aquilegia) so prilagodljive. Uspevajo na normalni vrtni zemlji, dobro pa prenašajo tudi polsenco in rahlo kisla tla. Cvetovi zanimivih oblik so pri križancih v najrazličnejših barvah in barvnih kombinacijah.

Svišč Gentiana acaulis
Svišč Gentiana acaulis

Svišči

Med svišči zlasti kohov svišč (Gentiana acaulis) v nižinskih predelih ne mara suhega rastišča in tudi kislost tal kar dobro prenaša. To je prelepa trajnica z velikimi modrimi lijakastimi cvetovi, ki je sicer v začetni fazi počasne rasti, ko pa se razraste v blazino, nas bo leta in leta razveseljevala.

Levizija Lewisia cotyledon
Levizija Lewisia cotyledon

Levizije

Levizije (Lewisia cotyledon) imajo manjše rozete. Spomladi se razvije iz njih vse polno cvetnih stebel s cvetovi v vseh mogočih rožnatih in rdečih tonih. Pri nas te čudovite vrtne trajnice šele spoznavamo in vedeti moramo, da so kar precej muhaste. Poleg kislih in humusnih tal potrebujejo sonce ali polsenco in v tleh voda ne sme zastajati zlasti pozimi. Če pa jim omogočimo dobro dreniran vrtni prostor, nas nagradijo kot le malokatera druga trajnica.

Primule
Primule

Primule

Med vrtnimi primulami (Primula) jih je kar precej, ki nas očarajo že zgodaj spomladi, vendar le na vlažnih, hranilnih in rahlo kislih tleh. Sicer hirajo in odmirajo, mi pa ob njih tarnamo. Zlasti Primula viali in Primula rosea sta takšni.

Lillium Midecentury Hybrids
Lillium Midecentury Hybrids

Lilije

Tudi večina lilij (Lilium) potrebuje vlažno in rahlo kislo rastišče, v katerem je veliko humusa in humusovih snovi. Poleg tega pa imajo te vrtne dragocenosti rade noge v senci, cvetna stebla pa na soncu; to dosežemo tako, da posadimo blazinaste vrtne trajnice ali prekrovnice v neposredni bližini lilij.

Kar nekaj je tudi pokrovnih zimzelenih trajnic, ki sicer ne zahtevajo posebej kislih tal, jih pa odlično prenašajo in so zelo uporabne za prekrivanje tal med višjimi trajnicami in grmovnicami. S tem je še bolje poskrbljeno za zadrževanje vlage v tleh in boljše uspevanje zahtevnejših vrst. Take so recimo: debelačka (Pachysandra terminalis), veliki in mali zimzelen (Vinca minor in Vinca major), kopitnik (Asarum europaeum) in še nekatere.

Ko torej izbiramo vrtne trajnice za naš vrt, moramo poleg njihove višine, časa in barve cvetenja vedno razmišljati tudi o njihovih zahtevah po rastišču, če želimo z njimi doživeti čim manj razočaranj, pa čim več veselja in uspehov.