Deli s prijatelji
Vrtnice
Vrtnice

Uganka na temo vrtnice, ki jo je nek poznavalec napisal pred več kot tisoč leti in ki bi jo moral znati rešiti vsak ljubitelj vrtnic. V slovenščino prevedena se glasi: »Pet bratov je, dva sta bradata, dva brez nje, edini in peti ima brado le na desni strani, na levi pa ne.«

»Quinque sunt fratres duo sunt barbati duo sine barbara nati unus e quinque non habet barbam utrinque.«

Rešitev je za dobrega vrtnarja, ki goji vrtnice, preprosta. Cvet vrtnice zraste iz spodnje zelene čaše, ki sestoji iz petih suličastih listov. Dva teh listov imata nazobčane robove ali jezičke, torej sta bradata, dva lista imata gladke robove (brez brade), peti list pa je nazobčan le na eni strani, druga stran pa ima gladek rob. Teh pet zelenih nazobčanih strani spodnjih listov zapira, dokler je vrtnica še popek, petero presledkov vrtničnega popka. Več kot pet nazobčanih, strani ni potrebno.

Vrtnice in prastara uganka
Vrtnice in prastara uganka

Vrtnice in stari vek

Kakor je to malenkostna podrobnost, so jo opazili že v prastari dobi, kajti gojenje sega daleč v antiko. Že različne vrste šipka so vzbudile pozornost naših prednikov. Verjetno so bile prav vrtnice prve rastline, ki jih je človek gojil zaradi njihove lepote. Mnogo starih pravljic in legend govori o vrtnicah, pesniki so jih opevali že v vseh jezikih. Le starim Egipčanom in Židom vrtnica še dolgo ni bila znana. Čeprav govori Salomon o »saronski roži«, je po mnenju novejših prevajalcev mislil na lilijo.

Kultura vrtnic ima svoj začetek v Perziji. Od njih so jo prevzeli Grki in pozneje Rimljani. V Perziji je bila že v sivi davnini znana pravljica o kanarčku, ki se je zaljubil v vrtnico. Stari Grki so ob prazniku z vrtnicami krasili svoje domove, templje in kipe bogov. Z venci so ovenčali zmagovalce in mladoporočence, pa tudi grobove in spomenike. V starem Rimu so z »dnevom vrtnic« slavili začetek poletja, a tudi svoje pokojnike.

Kadar je gospodar v Rimu vabil prijatelje na intimno večerjo, je mizo okrasil z belimi vrtnicami, kar je pomenilo: »Lahko se nemoteno pogovarjamo, a za tujce naj ostane skrivnost.«

Za časa rimskih imperatorjev so porabili neznanske množine vrtnic. V Neronovi palači so na goste padali s stropa celi slapovi dehtečih vrtnic, ki so jih pripeljali iz Severne Afrike. Kot so preračunali, je en sam tak slap vrtnic Nerona stal okrog 200.000 talarjev.

Rimski cesar Heliogabalus je z »rožnim dežjem« zadušil svoje zaupnike, med katerimi je zaslutil izdajalce. Povabil jih je na gostijo, ukazal zapreti vse dohode, dvorano pa od tal do stropa napolnil z vrtnicami. Pod goro dišečega cvetja so se vsi zadušili.

Dandanes bi lahko zadušili prebivalce manjšega mesta, ko bi jih zasuli z vsemi vrtnicami, ki jih gojijo po vsem svetu. Samo v Bolgariji imajo svojo dolino vrtnic, kjer na leto pridelajo več kot 20 ton rožnega olja iz listov kasanliške vrtnice. Za en sam kilogram rožnega olja morajo predelati 500 kg vrtnic. Ves pridelek rožnega olja lahko naložijo na tisoč tovornjakov.

V carski Rusiji so plačevali ogromne vsote tujim podjetjem, ki so uvažale rožno olje. Danes pridelujejo rožno olje Na Krimu v Srednji Aziji in na Kavkazu, kjer imajo velike plantaže kasanliških vrtnic.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekSenčnika (Sciadopitys verticillata)
Naslednji članekSpreminjavka – Zanimiv Grmiček
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.