Deli s prijatelji
Okrasne Cesnje

Ko sem pred nekaj leti pod stričevim vodstvom cepil svojo prvo česnjo, nisem slutil, da bo del moje ljubezni posvečen tudi temu rastlinskemu rodu. Moja prva česnja se vedno cveti, rodi in krasi moj vrt, bralcem salomonovega oglasnika pa želim predstaviti nekaj česenj, ki predvsem cveto, medtem ko z njihovimi plodovi ni nobenega dobička.

Kosi in japonske češnje

Okrasne češnje so prišle k nam večinoma iz Japonske in med njimi ni niti ene, ki bi imela kaj prida plodove, če jih sploh nastavi. Skoraj vse sorte so neplodne in zato se nam zaradi tega ni treba bati niti kosov niti škorcev. Nazadnje pa: kje sploh piše, da morajo kosi »čislati« prav tisto, kar golobom (ali Golobu) ugaja?

Vse japonske češnje imajo svojega zarodnika v vrsti Prunus serrulata. Sorte se med seboj močno razlikujejo po obliki rasti, po barvi in času cvetenja in po obliki in velikosti cvetja. Lepo uspevajo v vsaki vrtni zemlji in tudi glede lege niso zahtevne. Da pride cvetje bolj do veljave, jih sadimo posamično kot osamelce ali soliterje. Obrezovanje je redkokdaj potrebno, zato se omejujemo le na redčenje in pomlajevanje; če že režemo, opravimo to po cvetenju in ne v zimskem času. Večje rane je dobro zamazati s kambisanom ali drugo cepilno smolo, da ne izzivamo smolikavosti.

Izberimo med najlepšimi »japonkami«

Manjši vrtovi v bližini človekovih bivališč prenesejo tudi nekaj strožje formalnosti in obenem niso dovolj veliki za kakšno bolj košato drevo. V takšnem vrtu si privoščimo pokončno rastočo češnjo z imenom »Amanogawa«. Pri tej sorti rastejo vse veje skoraj navpično, številni rahlo rožnati in polvrstnati cvetovi pa prijetno dišijo. Pravo nasprotje je pobešajoča se »Kiku shidare sakura«, ki noče in noče rasti kvišku. Vse veje so tanke in upogljive in stalno privezovanje voditeljice na kol ustvarja vsako pomlad prekipevajoče slapove nežno sožnatih, gosto vrstnatih cvetov združenih v šopke. Pri nas je precej znana sorta »Kazan«, ki ima zelo veliko polnjeno rožnato cvetje in cveti med zadnjimi japonskimi češnjami. Od drugih sort jo zlahka razlikujemo po značilni krošnji, ki je oblikovana kot lep stožec – stoječ na najtanjši konici, »osnovno ploskev« pa moli v zrak. Takšno obliko obdrži krošnja tudi v starosti, pa naj bo drevo cepljeno na visoko deblo kot soliter ali drevoredna sadika ali pa tako, da se že od tal razveji. Nekoliko svetlejše cvetje in manj togo rast ima »Pink Perfection«, ki velja za izboljšano »Kazan«. Letos je pri nas prvikrat na voljo nekoliko več sadik sorte »Tai Haku«, ki ima od vseh okrasnih češenj največje cvetove. Premer belih enojnih cvetov doseže okrog 5cm, drevo pa zraste tudi do 10m visoko. Svetlo rožnato cvetje imata »Shirofugen« in »Taizanfukun«, »Shirotae« (znana tudi kot »Mount Fuji«) pa ima belo polvrstnato dehteče cvetje in se razraste v rahel, nekoliko pobešav, toda še vedno do 5m visok grm.

Rast in drevesna skorja

Značilno rast imajo tudi nekatere druge vrste okrasnih češenj, četudi jih ne prištevamo med P. Serrulata, in jih po enkratnem habitusu ali po skorji spoznamo tudi v času mirovanja. Gladko in bleščečo se skorjo imajo veje vrste P. Serrula (stroko loči od P. Serrulata!), ki s svojo mahagonijevo rdečo barvo pridejo posebno lepo do izraza pozimi v snegu. Pozno poleti se skorja lušči v ozkih trakovih in se tako leto za letom obnavlja. Značilna je rahla prepletenost tankih vejic vrste P. Incisa; pomembna sorta je »February Pink«, ki cveti med prvimi češnjami in je prav lepa, četudi ima drobno cvetje. Nizke rasti je P. Tenella, ki zraste komaj v 1,5 m visok grmiček in se aprila in maja odene v pajčolan rožnato rdečih cvetov; vse leto se ponaša z bleščečim se jajčastim listjem ter jo smemo po cvetenju krepko prirezovati.

Druge sorodne lepotice

Le neestetik bo trdil, da naše divje češnje v pomladnem cvetju niso lepe. Še lepša je vrstnatocvetna sorta »Plena«, pri kateri seveda zaman pričakujemo plodove. Prunus mume je japonska marelica z mnogimi sortami, toda pri nas ni mogoče kupiti niti ene! Tudi breskve sodijo v botanični rod Prunus, in nekatere sorte med njimi so namenjene samo za pomladni okras vrtnih nasadov: »Iceberg« z belim prstnatim cvetjem. »Klara Mayer« z gostovrstnatimi rožnato rdečimi cvetovi in bogatocvetoča »Flory«, ki je pravi brstikar med okrasnimi breskvami. Trikrpi mandljevec (P. Triloba) je nenadomestljiv za pomladno siljenje cvetnih vejic in tudi kot vrstna rastlina se dobro obnese. Dokler so ga cepili na mirabolano ali druge vrste češpelj in sliv, je prišlo večkrat do nepojasnjenega hiranja in nenadnega odmiranja. Najnovejši dosežek drevesničarjev so sadike na lastnih koreninah, kjer tega pojava ne opažamo, rastline pa so popolnoma prezimno trdne.