Deli s prijatelji
Pridelek Korenčka

Prvotna domovina korenčka je Afganistan, od koder se je razširil na vzhod in zahod. Divje vrste korenčka rastejo v Aziji, Sredozemlju, nekatere tudi v Afriki, Novi Zelandiji in Ameriki. V Sredozemlju so začeli korenček gojiti v 10. stoletju, v Evropi pa v 14. in 15. stoletju.

Ker izvira korenček iz zmer­nega podnebnega pasu, ni zahteven za toploto. Dobro je prilagojen območjem z dol­go rastno dobo, z milim pod­nebjem, kjer ni ekstremnih temperatur ali vlage. Najbo­lje uspeva pri temperaturi 16 do 21°C podnevi in 9°C ponoči. Rast se ustavi pri maksimalni temperaturi 30°C in minimalni temperaturi 2°Celzija. Seme prične kaliti pri 3 do 4°C, najprimernejša temperatura za kaljenje pa je okoli 15 do 20°C. Rastline, ki so že vzkalile, prenesejo temperature pod 0°C, zato na primorskem lahko sejemo ko­renček jeseni ali pozimi, v osrednji Sloveniji pa zelo zgodaj spomladi, ko skopni sneg. Korenček ne prenese visokih temperatur, posebno če so povezane z nizko zrač­no in talno vlago.

Za doseganje visokih pridel­kov je potrebna enakomerna vlaga tal med rastjo. Poseb­no ob kalitvi je korenček ze­lo občutljiv za pomanjkanje talne vlage, v suhih tleh se­me počasi ali pa sploh ne kali. Tudi mlade rastline, ko se začne tvorba listov in korena, so zelo občutljive za pomanjkanje talne vlage. Če hočemo pridelati kakovostno korenje, tudi v času debelitve korena v tleh ne sme pri­manjkovati vlage. Korenček zahteva vso rastno dobo In­tenzivno osvetlitev, zato zelo slabo raste v pregosti setvi ali na senčni strani.

Zelo je občutljiv za fizikalne in kemične lastnosti tal. Zem­lja naj bo taka, da je v njej možno dobro koreninjenje in nadaljnji razvoj, to je debelitev korena. Korenček naj­bolje uspeva na peščeno ilovnatih tleh, kjer je dovolj humusa in hranil. Ker koren, ko raste, spodriva zemljo, ne sme naleteti na ovire, npr. kamenje, zbito ilovico, sicer se razvijejo razvejani ali drugače deformirani koreni. Tla morajo biti torej zelo dobro obdelana in ne preveč kamnita. Sicer uspeva kore­nje tudi na nekoliko težjih ali lažjih tleh, pogoj pa je do­volj vlage in hranil ter da se tla ne zaskorjijo po prvem dežju in še preden korenček vzkali. Če je tla možno na­makati, potem uspešno pri­delujemo korenček na različ­nih vrstah tal. Pri pridelova­nju brez namakanja pa mo­ramo pravilno izbrati tla, ker je od tega v veliki meri odvi­sen pridelek, tako po koli­čini, predvsem pa po kako­vosti. Na zelo težkih tleh ko­reni pokajo in se deformirajo. Taki koreni so neuporabni za industrijsko predelavo. Reak­cija tal naj bo blago kisla, ph okoli 6,5, na zelo kislih tleh so pridelki majhni in koreni hitreje obolijo za plesnijo ali gnilobo.

Zemljo pred setvijo korenčka dobro obdelamo, ne smemo pa gnojiti s svežim hlevskim gnojem, ker se v taki zemlji koreni radi deformirajo, po­kajo, niso intenzivno obarva­ni in imajo slab, neznačilen okus. Ker mora biti zemlja za pridelovanje korenčka ze­lo humozna, jo jeseni gnoji­mo s preperelim hlevskim gnojem, najbolje pa je, da gnojimo s hlevskim gnojem že poprejšnjemu posevku. Jeseni gnojimo s 300q/ha hlevskega gnoja, ki mora bi­ti preperel. Poleg tega gno­jimo korenčku še z rudnin­skimi gnojili, količina teh je odvisna od preskrbljenosti tal s hranili, od pričakovane vi­šine pridelka in od načrtovanega časa vzgoje. Korenček zahteva za dobro rast veliko kalija, srednje veliko fosforja in relativno manj dušika.

Po podatkih različnih stro­kovnjakov odvzame korenček glede na višino pridelka na­slednje količine hranil v kg/ha:

Pridelek: N P2O5 K2O CaO
400 q/ha 155 25 200 150
300 q/ha 95 40 150 120
200 q/ha 65 28 100 75
in
22MgO

 

Na podlagi teh podatkov gnojimo korenčku z 80 do 120 kg/ha N, 50 do 100 kg/ha P2O5 in 150 do 250 kg/ha K2O. Če ima zemlja zelo malo fosforja, povečamo količino le-tega do 150 kg/ha. Če so tla slabo preskrbljena s kalijem, priporočajo Nizozemci tudi do 350 kg/ha K2O. Od količi­ne kalija je odvisna barva korenčka. Pri pridelovanju korenčka mora biti v tleh do­volj kalcija, magnezija, bora, bakra, mangana in joda.

Ker korenček sprva zelo sla­bo in zelo počasi raste, je priporočljivo dognojevanje v dveh do treh obrokih. Prvič dognojujemo, ko korenček razvije do tri liste, drugič in tretjič pa v razmaku treh do štirih tednov. Zaradi počas­ne rasti odvzame korenček do julija samo 25 % od na­vedenih količin hranil, šele konec septembra porabi ce­lotno količino.

Za uspešno pridelovanje ko­renčka je zelo pomembna pravilna setev. Odvisno od setvenih razmer kali koren­ček od 10 do 30 dni. Kalitev korenčka pospešimo, če se­me namakamo 48 ur v vodi, nato ga zmešamo s peskom, ki mora biti 8 dni optimalno vlažen; v tem času mešanico večkrat pretresemo in jo imamo pri temperaturi, ki je najbolj ugodna za kalitev. Seme posejemo, ko je na njem viden koreninski vrši­ček. Nekateri priporočajo jarovizacijo semena ali pomakanje le-tega v vodo vsa­kih 5 ur dva dni zapored. Nakaljeno seme jarovizira pri temperaturi 0 do 1°C 10 do 15 dni.

Če seme kakorkoli nakalimo, morajo biti po setvi idealne razmere za razvoj, sicer kalč­ki propadejo, posebno če nastopi suša. Pri setvi je zelo pomembna pravilna gostota posevka. Odvisna je od namena pri­delovanja, količine semena na hektar in od razpoložlji­ve mehanizacije. Če pridelu­jemo sorto flacker, je naj­ugodnejša gostota 100 kore­nov na m2, pri sorti amster­damski, ki jo pridelujemo za vlaganje celih korenov, pa 800 korenov na m2. Pri flackerju je potrebno samo 25 gramov semena, pri amster­damskem pa 200 gramov se­mena na ar. Količina semena je odvisna od kalivosti, kalitvenih razmer in namena pridelovanja.

V kilogramu je 700.000 do 900.000 semen, ki so različno velika. Zato seme za natanč­no setev kalibrirajo, to je sortirajo po velikosti. Ker drobnejše seme bolj počasi kali, se iz njega razvijejo drobnejši koreni. Vendar pa so ugotovili, da so tudi v enako debelem semenu kalč­ki večji ali manjši, kar po­vzroča hitrejšo ali počasnej­šo kalitev in kot posledico tega večje ali manjše korene. Pri natančni setvi redčenje ni potrebno, ravno tako ne, če sejemo obloženo seme. Za setev obloženega semena so potrebne idealne kalitvene razmere, drugače setev ne uspe. če posejemo obloženo seme in kasneje nastopi su­ša, setev propade.

Če pridelujemo korenček brez namakanja, obloženo seme ni primerno za setve aprila in maja, ko ob kalitvi običajno ni dovolj padavin. Če bomo upoštevali zahteve korenčka po vlagi, toploti, svetlobi, zemlji, ga pravilno posejali in mu pognojili, lah­ko jeseni pričakujemo velik in kakovosten pridelek, se­veda če ga bomo tudi pravil­no oskrbovali med rastjo, to je varovali pred boleznimi in škodljivci ter plevelom.

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekBiološko Zatiranje Škodljivcev
Naslednji članekObrezovanje cvetočih grmovnic
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.