Deli s prijatelji
Žafran
Žafran

Ko v tem letnem času pripravljamo vrt na zimski počitek, ga hkrati pripravljamo za prihodnjo pomlad. Spomnimo se samo, kako nestrpno pričakujemo prve znake novega življenja, prve popke, zvončke izpod snega, cvet forsitije. Tem prvim znanilcem pomladi pa neposredno sledijo žafrani.

Vzdolž mej, na robovih gozdov in na tratah pribodejo na dan v belkasto nožnico zaviti listi, ki kaj kmalu pokažejo svojo močno, svetlo osrednjo žilo. Že pogled na te temno zelene liste je prijeten, še prijetnejši pa postane, ko se med njimi odpre še razmeroma velik, čašast cvet. Čeprav ni visok, je dobro viden, saj v tem času še ni drugih višjih rastlin. Kjer so večji sestoji žafrana, je vijoličasto obarvana vsa površina. V mislih imamo namreč pomladanski žafran (Crocus neapotitanus), ki je pri nas najbolj pogost in je dal tudi vir za gojene sorte. Mimo pomladanskega žafrana rastejo v Sloveniji še belo cvetoča nunka (Crocus albiflorus), progasti žafran (C. variegatus), ki ima na vijoličastem cvetu temnejše proge, ter dvocvetni žafran kraških košenic, čigar beli cvet ima 3 vzdolžne bele proge. Marsikje naletimo tudi na oranžno cvetoči žafran. To je le podivjana vrsta C. chrysanthus, ki jo goje po vrtovih, doma pa je v Srbiji in Makedoniji.

Marsikdo si spomladi, ko rastline cveto, nabere gomoljev, da se poleti dobro ukoreninijo in pripravijo gomolje za prihodnjo pomlad, še bolj pogosto pa nam ni žal denarja in si kupimo gomolje v cvetličarni oz. semenarni, kjer lahko izbiramo med vijoličasto, belo in rumeno cvetočimi rastlinami. Gojene rastline so večje kot divje rastoče in vedno zdrave. Septembra jih posadimo 5 – 10 cm globoko in prav toliko oddaljene drugo od druge.

Kakršnekoli žafrane smo pripravili za prihodnjo pomlad, je gotovo, da bomo imeli lepe cvetove med lepimi listi že februarja, če bo vreme ugodno, in daleč v marec. Ko pa bo odcvetel in bo trata v njegovi okolici zelenela in rasla, ne smemo kositi na površini, kjer je cvetel žafran. Počakati moramo, da listi popolnoma ovene in porumene. Šele takrat so novi gomolji, nosilci nove rasti, dozoreli in le taki lahko razvijejo krepak, lep cvet. Torej sadimo žafran preudarno, tja, kjer nas ne bo oviralo dozorevanje gomoljev.

Če je rastišče za žafran ugodno, razvije seme, in sicer še prej, preden listi popolnoma ovenejo. V tem primeru se bo žafran zelo hitro razmnoževal s semenom. Kar je še bolj zanimivo, je dejstvo, da žafran oprašujejo žuželke, posebno čebele. S tem je dana možnost, da dobimo ne po naši volji oziroma z našim sodelovanjem križance, kar lahko potrdi marsikateri vrtnar.

Zadnje vpisani mali oglasi