Deli s prijatelji
Kača okoli palice

Kača, ovita okoli palice, je simbol medicine, medtem ko vidimo v farmacevtskem emblemu kačo, ovito okoli čaše. Kako je kača postala simbol? Za razumevanje tega simbola je potrebno poseči v vire iz samih začetkov človekove zgodovine in spremljati razvoj simbola od antičnih časov do danes. K umevanju razvoja simbolov so mnogo pripomogle najrazličnejše vede (zgodovinske, umetnostno-zgodovinske, antropološke, preučevanje verstev itd.). Simbol je dejansko znak, ki nadomešča oz. opozarja na nekaj odsotnega oziroma na nekaj, kar se ne da izraziti. Tako črka »a« simbolizira glas, prometni znak, npr, nevarnost, mrtvaška glava na nalepki strupeno vsebino stekleničke, kača v značilnem emblemu pa medicino oz. farmacijo.

Asclepius
Asclepius

Simbol Zdravja – Kača

Preučevanje simbolov je raziskovalce pripeljalo do spoznanja, da so simboli prastarim narodom govorili s popolnoma drugačno govorico kot ljudem dvajsetega stoletja. Antičnim narodom in poznejšim kulturam, tudi zunaj evropskega kulturnega kroga, so bili simboli neposredna sporočila, ki so jih razumeli vsi, saj so bili povezani z njihovo mitologijo in verovanjem in tako vtkani v njihovo vsakdanje življenje. Kar je danes za nas simbol brez posebne vsebine, je bilo zanje izredno bogato sporočilo.

Kača je bila antičnim ljudem utelešenje skrivnosti življenja na zemlji, ki je nenehno rojevanje in umiranje. Kača jim je pomenila zemeljsko bitje (zemeljsko v nasprotju z nebom). Čaščenje kače je imelo za cilj prenesti živim moči podzemlja in izkušnje mrtvih. Stari egipčanski zapisi pravijo, da je faraonov rod izviral od kače. V Dahomeju so oboževali kačo kot boga in so bile svečenice s tem idolom poročene, v znak posvetitve pa tudi temu primerno tetovirane. Znani so kulti kače pri Indijancih v Srednji Ameriki. V Oceaniji, na otočju Fidži, so bogovom kačam žrtvovali ljudi. Ti primeri kažejo, kako je bil kult kače v zvezi z zemeljskimi kulti plodnosti (obnavljanje, levitev) in s svetom mrtvih splošno razširjen do svetu. V antični Grčiji so častili tudi domače kače, ki so varovale dom (nestrupene kače so imeli v hišah). Taka je bila tudi kača boginje Atene. Tudi varuh doma Zevs v zgodbah večkrat nastopa spremenjen v kačo. Torej je bila v raznih kulturah na določeni razvojni stopnji kača sveta.

Egipčani so jo Imenovali Življenje Zemlje

Ker je bivala v luknjah in se plazila pod zemljo, je spadala v svet mrtvih in je imela izkušnje mrtvih. Kot podzemeljsko bitje je imela tudi znanje, kako premagati smrt. Sveto pismo pravi, da je bila bolj pretkana kot vse živali. Zaradi njene demonične narave je bil prvi človek »zapeljan in izgnan iz raja«. Vendar so antični ljudje verovali, da zna kača tudi pomagati človeku. Njim ni bila simbol zdravništva, ampak so v njej videli in častili zdravnika samega. Saj tudi rastline, ki vzklijejo iz zemlje, lahko zdravijo in vrnejo človeka, ki je že zapisan smrti, v življenje. Torej so ljudje povezovali svojo usodo s kačo na nadnaraven način.

Stari Grki so boga medicine Asklepija prikazovali kot moža s palico, okoli katere je ovita kača. Pravzaprav je današnji izraz bog medicine napačen. Asklepij je bil preprost bog zdravnik. Njegovo glavno svetišče je bilo v Epidavru, znana pa so bila še svetišča v Atenah, Pergamonu in drugje, kasneje tudi v Rimu.

Zanimiva je zgodba iz grške mitologije, kako je Asklepij postal bog. Najprej so Asklepija častili kot obujevalca mrtvih in služabnika Smrti. V Evripidovi drami Alkestis je bil Asklepij heroj, vendar smrtnik, ki je obujal mrtve in ga je zato Zevs kaznoval in pahnil v podzemlje (Hades). Na prošnjo Apolona, ki je bil njegov oče, pa ga je Zevs povzdignil med bogove. V Asklepijeva svetišča so romali bolniki vseh vrst. Svečeniki tega boga so bili hkrati tudi zdravniki, ki so zdravili v njegovem imenu. Tako se je takratno medicinsko znanje ohranjalo in razvijalo v svetiščih. Svoje zdravniške veščine se je v svetišču na otoku Kosu naučil tudi Hipokrat. Verjetno se je prav s Hipokratom začela delitev na zdravnike-svečenike in na zdravnike, ki so skušali najti bolj razumljive razlage za bolezni in zdravljenje. Med te je sodil tudi Hipokrat. Da pa je bila vera v pomoč Asklepija zelo živa, dokazujejo številni bronasti in marmorni kipi, glinene ploščice, reliefi in kovanci z njegovo podobo. V hišah bogatih ljudi na trgih, pri vodnjakih in na drugih javnih prostorih so bili kipi Asklepija, ki se opira na palico, okoli katere je bila ovita kača. Vendar sta pomen in doživljanje kače, kot smo ju omenili zgoraj, že v klasični Grčiji zbledela. Kača je postala bolj ali manj razpoznavni znak za boga Asklepija.

Zakaj Kača, Ovita Okoli Palice

V prvih svetiščih (npr. v Epidavru) je Asklepij nosil palico posebej, kača pa še ni bila ovita okoli nje. V različnih upodobitvah je na palici opaziti poganjke listov. Kasneje so začeli umetniki upodabljati kačo ovito okoli palice. Tako kača kot palica sta tipična zemeljska simbola. V svetem pismu beremo, da se je palica spremenila v kačo in kača v palico. In najlepše kot tudi najnazornejše je preobrazbo upodobiti tako, da se kača ovije okrog palice. Poleg kače in palice je imel Asklepij še te embleme: psa, kozo, petelina, popek, papirni zvitek in troakar za puščanje krvi.

Preobrazba Družbe

Preobširno bi bilo razpravljati o stoletja trajajoči preobrazbi antične družbe v krščanski srednji vek. Zdravniki so bili mnogokrat že v antiki, posebno pa v srednjem veku, ko so na bolezen gledali kot kazen za greh, v nasprotju z vero. Če bog kaznuje, ali sme zdravnik zdraviti? Eden najbolj naprednih zdravnikov srednjega veka Arnaid iz Villanove (1235-1312) je zapisal: »Nadzor telesnih sokov lahko vpliva na dušo, da se izkaže z dejanji ljubezni do boga in bližnjega.« Tako je medicina postala služabnica teologije, a je pod njenim okriljem lahko opravljala svoje poslanstvo.

Zmotno bi bilo misliti, da je bila poganska antična kultura v srednjem veku pozabljena. Ohranjala se je v prepisih latinskih prevodov grških besedil, iz katerih je srednjeveška medicina obenem z novejšimi bizantinskimi in arabskimi viri črpala svoje znanje. V srednjem veku, ko so po Evropi pustošile lakota, kuga in gobavost, Asklepij ni bil nikoli zaščitnik medicine. Leta 1240 je prišlo do važne ločitve med medicino in farmacijo. Pred tem so se zdravniki ukvarjali tudi s pripravljanjem zdravil, od tega leta dalje pa je zakon cesarja Friderika II. prepovedal zdravnikom imeti apoteke in poslovne zveze z lekarnarji. Zdravila so lahko pripravljali samo lekarnarji po posebnih predpisih, ki so kasneje dobili naslov:  Pharmacopoeia.

V  renesansi se je povečalo zanimanje za antiko in spet je vzcvetelo poznavanje vsega antičnega.

V tiste čase zelo znanem delu Iconología (1593) je avtor Cesare Ripa v pripomoček umetnikom opisal nekatere abstraktne ideje z antičnimi prispodobami. Nekatere je priredil po svoje in prispodobo (alegorijo) medicine oriše kot žensko, ki ji da te lastnosti: kačo, palico in petelina; kačo, ovito okoli drevesa, rastline, krilato žezlo, žličke (spatula) in podobno so začeli tiskati na naslovnih straneh medicinskih razprav in farmakopej.

Žezlo z Dvema Kačama

Krilato žezlo, okoli katerega sta bili oviti dve kači, se je pojavilo kot simbol v severnih protestantskih deželah. Prihaja od antičnega boga Hermesa (Merkurja), ki je bil božji sel, posrednik med svetom živih in mrtvih, ker je vodil duše v podzemlje in budil ljudi iz spanja. Merkur je imel važno vlogo v astronomiji in astrologiji (planet) ter alkimiji (element). Ker je bila alkimija v srednjem veku v tesni zvezi z medicino in farmacijo, je Merkurjevo žezlo po tej poti prodrlo kot simbol na naslovne strani medicinskih razprav in farmakopej. Kači na Merkurjevem žezlu pa še enkrat potrjujeta izredno razširjenost tega simbola v antiki.

Kača kot simbol v srednjem veku ni bila neznana. Iz svetega pisma je bila znana Mojzesova bronasta kača. Po svetopisemski zgodbi so namreč Izraelce v puščavi pestili ugrizi strupenih kač. Po božjem nasvetu je Mojzes napravil bronasto kačo in jo obesil na drog. Kogar je ugriznila strupenjača, je samo pogledal na bronasto kačo in je ozdravel.

Ko so v srednjem veku pustošile epidemije, so ljudje nosili na prsih medaljone, na katerih je bila na eni strani upodobljena kača, ovita okoli križa, na drugi pa križani Kristus. Tako je bila kača simbol telesnega ozdravljenja, Kristus pa odrešenik duše. Verjetno je bil prav zaradi teh medaljonov, povezanih z boleznijo in s smrtjo, stari antični simbol ljudem razumljiv.

Tako je v 17. stoletju kača, ovita okoli palice in v drugih podobnih izvedbah, dobila mesto, ki ga ima zdaj. Iz neposrednega simbola (življenje zemlje) je postala spremljevalka boga Asklepija, nato atribut alegorične podobe Medicine ter je končno zaživela sama z novim sporočilom: simbol medicine in farmacije.

(po viru iz Krke)