Deli s prijatelji
Tulipani

Na blogu, kakršen je ta, ki je namenjen širšemu krogu bralcev, nekatera pomembna vprašanja največkrat ni mogoče globlje in strokovno temeljiteje razčlenjevati, ker so potem večini bralcem manj razumljiva, manj mikavna, ker so preveč »strokovna«. Prav v tem primeru se je ponovno izkazalo, da je resnica drugačna. Ni težko pisati za strokovnjake, ki ob morebitni netočnosti svojega kolega zatisnejo eno oko, pa je zadeva odpravljena. Teže je to storiti pri strokovno razgledanih ljubiteljih, med katere lahko uvrstim tudi bralca, ki mi je to vprašanje zastavil.

Le-ti se v takšnih primerih čutijo ogoljufane in si poskušajo sami odgovoriti na vprašanja, ki jih v vsakdanjem življenju z rastlinami srečajo. To pa seveda pomeni osiromašenje za vse tiste številne bralce, ki bi se iz vprašanja radi kaj naučili.

Ker ni namen tega bloga, da bi bralce pustil sredi poti, bom skušal odgovoriti na vaše zastavljeno vprašanje – Zakaj se Tulipani Spremenijo, čeprav ni docela jasno, kakšne spremembe so pravzaprav nastale pri tulipanih.

Pomote pri nakupu, kjer dobimo za domnevno čiste sorte mešane, seveda ne štejemo za spremembe. V vprašanju je tudi nedvoumno navedeno, da gre za spremembe posameznih rastlin. Takšne spremembe pa v strokovnih in ljubiteljskih krogih pogostokrat srečamo, čeprav jim ne posvečamo zaslužene pozornosti. Zanimiv pa je ta pojav za vse, ki so sposobni tenkočutneje prisluhniti dogajanjem v naravi in za vse, ki se poklicno ukvarjajo z gojenjem in žlahtnenjem tulipanov.

In zakaj se tulipani spremenijo

Tulipan je čebulnica, ki potrebuje za svoj razvoj tri leta. Normalno razvita čebulica, ki jo kupimo v trgovini, obdaja staro čebulo s svojo cvetno zasnovo. Po vsakokratnem cvetenju stara čebula odmre. Na ali v čebuli pa se že nahaja generacija, ki bo cvetela v prihodnjem letu in osnova za cvet v tretjem letu. Lahko rečemo, da so v normalno razviti čebulici tulipana skrite kar tri generacije hkrati. Ob čebulici pa zrastejo tudi drobni čebulčki, ki služijo razmnoževanju in prvič cveto po treh letih, seveda če jim nudimo vse rastne pogoje. Ugotovljeno je, da je določena vrsta rastline podvržena spremembam tem bolj, čim bolj se rastni pogoji razlikujejo od naravnih.

Tulipani

Domovina vseh tulipanov so topli kraji Azije in Evrope, kjer spomladi bujno zacveto, v poletni vročini pa se brž poskrijejo v tla, kjer čebulice lahko ponovno dozore. Vrtni tulipan je že kot križanec prispel iz Turčije v Evropo.

V hladni Holandiji so z leti vzgojili številne različke, katerih predniki nam niso več znani. Lahko si samo predstavljamo, katere vrste in sorte so pri tem barvitem bogastvu skupin in sort sodelovale.

Vrtnarji in sadjarji so ugotovili že takrat, ko zakonov dedovanja še niso poznali, da so dedne spremembe zlasti v spremenjenih rastnih pogojih mogoče in celo zelo pogoste tudi pri rastlinah, ki jih razmnožujemo vegetativno.

Menili so, da se je narava z določeno vrsto poigrala, človek pa je novo lastnost utrdil tako, da jo je vegetativno razmnožil. Da je temu tako, so dokazali naši predniki že v sivi davnini, ko so že poznali zlasti cepljenje in okuliranje. Zbrali pa so le zanje koristne primere, drugi pa so se v naravnem boju za obstanek sami razširili ali pa so izginili. Takšne spremembe strokovno imenujemo mutacije. Čeprav so mutacije različne, dedne in ne-dedne, slučajne in povzročene z različnimi zunanjimi vplivi (s kemikalijami), si bistvo tega pojava lahko razlagamo na zelo preprost način.

Najbolj pomembna in do podrobnosti organizirana enota slehernega živega bitja je majhna celica, kjer se nahajajo tudi nosilci dednosti, ki jih imenujemo geni. Delovanje teh nevidnih, a za vsak organizem tako pomembnih delcev lahko mirno primerjamo z delom delavca na tekočem traku.

Tako delavci kakor geni imajo ob tekočem traku vnaprej natančno določene naloge, ki jih morajo v danem trenutku opraviti, če naj prispevajo svoj delež h končni podobi izdelka. Geni vselej skrbijo za kemične procese, ki so za rast, razvoj in obstanek živega bitja potrebni. Kar so za delavca ob tekočem traku delovna zavest in pridne roke, to so za gene v celici kemične reakcije, ki jih morajo sprožiti in opraviti tako, kot je to določeno.

Če eden izmed delavcev na tekočem traku manjka, ali če en gen v verigi genov zataji, je za posledice pomembno predvsem mesto, ki ga imata delavec in gen v procesu oblikovanja produkta. Prekinitev delovnega procesa na začetku tekočega traka je za končno obliko produkta lahko usodna, prekinitev tik pred koncem pa nima skorajda nobenih posledic.

Za rastline je naveden primer najbolj usoden pri genih, ki določajo o nastanku zelenega listnega barvila, ki je osnova vsega življenja na Zemlji. Sejanci, ki npr. ne ozelenijo, ostanejo mlečno bele barve (albini) in hitro propadejo. Sejanci, ki fazo nastajanja listnega zelenila prekinejo kasneje, so sicer bolj bledo zelene barve, so pa sposobni samostojnega življenja. Niso pa tako živahne rasti kakor tisti sejanci, ki so listno zelenilo razvili do konca.

Kako nastanejo mutacije

Geni, ki imajo prej določeno mesto v svojih enotah, imenovanih kromosomih, so sami po sebi občutljive kemične spojine. Lahko si predstavljamo, da so iz drobnih sestavnih delcev, ki jih celica sestavlja, tako kakor je za vrsto določeno in potrebno. Ker so ob vsaki somatski (nespolni) delitvi celice, tudi vse celične sestavine delijo na dvoje, se mora vsaka nova ali hčerinska celica dopolniti z natančno istim številom genov.

Tulipani - mutacije

To se zgodi tako, da je manjkajoča polovica genov v verigi zelo zamotanih kemičnih spojin popolnoma enaka prvi polovici (reduplikacija genov). Ta umetnost brez primerjave uspe skorajda v vsakem primeru. Brez napak pa tudi tako pomembni življenjski procesi ne potekajo.

Včasih kakšen sestavni del v procesu delitve celic odpove in kot posledica nastane spremenjeni gen, ki ima docela drugačne zunanje učinke, kakor smo jih sicer vajeni. Spremenjena rastlina pa se imenuje – mutant.

Poleg mutacij, ki nastajajo slučajno zaradi napak v opisani reduplikaciji genov, poznamo mutacije, ki jih povzroča ultravijolično in drugo obsevanje rastlin ali kemični mutagenti (kolhicin, etilmetansulfonat itn.).

Pomembno je, da mutacije nastajajo tako v spolnih kot v somatskih (listnih, cvetnih, stebelnih, čebulnih itn.) celicah. Če ste pozorno spremljali sestavek, boste pritrdili, da so v vašem primeru pomembne predvsem somatske mutacije, ki spremenijo določene lastnosti tulipana – običajno vplivajo na spremembo barve cveta.

Somatske mutacije torej nastajajo na vegetativnem (ne na spolnem) celičju, ki se sprva množi in živi samostojno kot nekakšen otok sredi normalnega celičja. Z množenjem mutirajočih celic nastajajo večje površine celičja z novimi lastnostmi, ki povzročajo, da je npr. prvotno rdeč tulipanov cvet nenadoma rumeno pegast, itn. Če pa se mlada čebulica razvije iz samih mutirajočih (celic s spremenjenimi lastnostmi) celic, se v primeru, da so takšne celice nosilke druge cvetne barve, razvije tulipan z docela spremenjeno barvo npr. rdeč postane bel, rumen in narobe. Takšne mutante lahko razmnožujemo samo vegetativno, ker spremenjene lastnosti niso dedne.

Opisane spremembe na tulipanih je opazilo že veliko ljubiteljev. Omenil sem tudi, da so prav mutacije zagotovo imele največji vpliv na veliko pestrost naravne rastlinske odeje. Danes vemo, da ta pojav ni najbolj pomemben pri barvitem cvetju, čeprav je za naše oči najbolj izrazit in viden.

Šipek, ki se je v naravi pojavil brez bodic, je zagotovo kmalu propadel, v človekovih rokah pa je dragocena pridobitev, ker je z njim manj dela in s tem več dohodka. Tisto, kar je narava izvrgla kot selektivno nepomembno, je v človekovih rokah postalo pravo nasprotje.

Že na tem primeru vidimo, da se kultura in narava največkrat izključujeta. Še bolj to velja za številne vrtnarske gojitve, ki so sestavni del kulturnega življenjskega utripa slehernega mesta, kraja in vrta.

Najnovejši mali oglasi