Deli s prijatelji
Zamrzovanje Koščičastega Sadja

Pri nas uspeva mnogo vrst in sort koščičastega sadja, ki zori vse poletje do jeseni. Pridelek, ki ga ne porabimo svežega, na različne načine vkuhavamo. Zamrzovalna tehnika pa je vnesla povsem nove možnosti ohranjevanja sadja, tako da ga imamo na voljo vse leto v naravni obliki. Ker lahko nekatere vrste sadja zamrzujemo brez ali le z malo sladkorja, je takšno ohranjevanje sadja še bolj priljubljeno. Porabniki žele obdržati sadje naravno. Kalorična vrednost kilograma svežih jagod, ki vsebujejo 8% sladkorja, je le 370 kalorij, kilogram slajenega jagodovega kompota z 28 % sladkorja pa vsebuje 1160 kalorij. Podobno je z drugim vkuhanim sadjem, ki ima zaradi dodanega sladkorja mnogo več kalorij kot sadje, ki ga zamrznemo z malo ali povsem brez sladkorja.

Zamrzovanje koščičastega sadja
Zamrzovanje koščičastega sadja

Katere vrste so najprimernejše

Za zamrzovanje so izmed koščičastega sadja primerne: breskve kalanke s čvrstim rumenim mesom; češnje hrustavke, temnih sort; češplje, mesnate sorte s tanko kožo; marelice, čvrsti plodovi s tanko kožo; slive in ringlo temne barve, kjer se koščica loči od mesa, in višnje temnih sort. Svetle sorte češenj in drugih koščičarjev niso primerne za zamrzovanje, ker navadno pri odtajanju porjavijo. Za zamrzovanje izberemo dozorele, a čvrste plodove. Trdih in mehkih plodov ne zamrzujemo. Odstranjevanje koščic iz češenj, višenj in sliv je zamudno, zato jih zamrznemo navadno s koščicami. Način zamrzovanja je odvisen tudi od nameravane porabe sadja: slaščice, obloga tort, sadne kupe, sladoledi, kompot, surovo sadje s smetano ali konjakom in podobno. Koščice odstranjujemo le pri breskvah, morda marelicah in slivah. Določene sorte češpelj in marelic zamrzujemo cele, če so plodovi namenjeni za cmoke, če pa jih nameravamo porabiti za oblogo slaščic, jih zamrznemo razpolovljene, brez koščic. Lepe debele plodove češenj zamrznemo tudi v majhnih šopkih s peclji v kozarcu za jogurt; z njimi krasimo pozimi razne sadne kupe in pijače. Cele sadeže zamrznemo na pladnju in jih damo po nekaj urah v vrečko ali posodo, da se po odtajanju ne sprimejo.

Iz raznega sadja pripravljamo tudi kaše in mezge, ki jih različno porabimo. Posamezne sorte sadja lahko po lastnem okusu in možnostih tudi zmešamo.

Načini zamrzovanja

Brez dodatkov lahko zamrzujemo češnje, češplje, višnje, marelice in slive. Iz tega sadja kuhamo pozneje tudi manjše količine marmelade, kompote ali ga uporabljamo za oblogo slaščic in sladoleda. Ko se sadje odtaja, ga prelijemo s konjakom, viskijem ali smetano. Tako sadje ima skoraj povsem naraven okus in barvo. Njegove prednosti so ugotovili predvsem tisti, ki jim ne ugajajo presladki kompoti. Sadje, ki ga zamrzujemo brez dodatkov (brez sladkorja), je za dva meseca manj obstojno kot sadje s sladkorjem; na splošno je trajnost tako zamrznjenega sadja 6 do 8 mesecev. Na krajšo obstojnost vpliva predvsem to, da ima kisik iz zraka do brez dodatkov zamrznjenega sadja lažji dostop. Učinek kisika iz zraka zmanjšamo tako, da oprane plodove češenj, višenj, marelic in češpelj potopimo za pol minute v hladno raztopino, ki vsebuje v litru vode dve kavni žlički vitamina C (askorbinske kisline). Vitamin C ohranja barvo, čvrstost in aromo sadja.

Zamrzovanje s kristalnim sladkorjem

Na kilogram sadja potrosimo enakomerno 100 do 200 gramov kristalnega sladkorja. Večinoma zadošča že 100 g sladkorja na kilogram sadja. Odtajano sadje različno porabimo, obstojno je 10 mesecev.

Zamrzovanje s sladkorno raztopino

Ker je meso nekaterih sort koščičastega sadja občutljivo za porjavenje, ga v vrečki ali posodi prelijemo s sladkorno raztopino. Sladkorna raztopina naj sadje le obda, da prepreči dostop zraka, ki povzroča porjavenje, predvsem pri odtajanju.

V litru tople vode raztopimo 430 gramov sladkorja in počakamo, da se ohladi. Raztopini dodamo gram vitamina C (kavna žlička vitamina C tehta 5 gramov), lahko pa ga nadomestimo tudi z limoninim sokom. V sladkorni raztopini je sadje obstojno 12 mesecev. Posebno pozornost zahteva zamrzovanje breskev. Primerni so čvrsti, ne prezreli mesnati plodovi rumene barve. Nekatere sorte lahko hitro olupimo, če cel plod potopimo za nekaj sekund v krop. Sicer pa breskve olupimo z nožem in razpolovimo. Da polovice, ki smo jih olupili, na zraku ne bodo porjavele, jih do vlaganja v vrečke hranimo v hladni vodi, ki smo ji dodali nekaj žlic kisa sli eno do dve kavni žlički citronove kisline ali pa limonin sok.

Breskve bodo še bolj zanesljivo obdržale svoje naravne lastnosti, če olupljene potopimo za minuto v krop, odcedimo, speremo s hladno vodo in polnimo v vrečke ter nato prelijemo s sladkorno raztopino.

Enako napravimo tudi z marelicami, le da jih ne dajemo v krop, ko so olupljene.

Sadje odtajamo čez noč v hladilniku v pokriti porcelanasti skledi. Nekaj ur pred uporabo ga damo na sobno temperaturo. Brez dodatkov ima sadje najboljši okus pri 15°C. Za oblogo sladic uporabljamo natajano ali tudi zamrznjeno sadje. Če hočemo sadje hitro odtajati, ga prelijemo z vročo sladkorno raztopino, ki ji dodamo na četrt litra vode 100 gramov sladkorja. Po nekaj minutah je sadje užitno.

Za zamrzovanje odberemo le najlepše sadje, posebno velja to za marelice, ki morajo imeti rumeno meso in pravilno stopnjo zrelosti. Za mezge, sokove in kaše lahko porabimo sicer sveže in tudi manj kakovostno sadje.