Deli s prijatelji
Zatiranje črne pegavosti vinske trte
Zatiranje črne pegavosti vinske trte

Črna pegavost (palež, ekskorioza) na vinski trti, ki jo povzroča gliva Phomopsis viticola, povzroča čedalje večje skrbi vinogradnikom, predvsem zaradi propadanja trsov in manjšega pridelka. Bolezen se pojavlja verjetno že dalj časa, nanjo pa smo postali pozorni šele zadnja leta. Spoznamo jo po značilnih znakih obolenja na vseh delih rastline. Obolele rozge so svetle (kot bi bile pobeljene), zlasti okrog očesa. Spomladi opazimo na tem delu množico črnih pikic, ki predstavljajo plodišča glive. Taki šparoni in čepi slabo odganjajo (predvsem spodnja očesa) in neredko ostanejo »gluhi» ter se posušijo. Včasih se zaradi tega posuši tudi cel trs. (Ne smemo pa tega pojava istovetiti s kapjo ali apopleksijo vinske trte, ki jo povzročajo predvsem drugi dejavniki, sodeluje pa tudi črna pegavost!) Predvsem zaradi teh pojavov ter okrnjene rasti mladik je bolezen gospodarsko zelo nevarna in zahteva organizirano zatiranje.

Vidnejši in zanesljivejši znaki obolenja se pojavijo na mladih poganjkih, listih in kabrnkih. Maja se pojavijo na spodnjih dveh do treh členkih, podolgovate črne pege, ki kasneje vzdolžno počijo. Črne pege se pojavijo tudi na listih in grozdnih pecljih.

Kabrnki se zato pogosto nenormalno razvijajo in ostanejo majhni ter zbiti ali celo odmrejo. Na listih opazimo bolezen v obliki drobnih odmrlih pikic, ki so podobne vbodom rdečega pajka. Zato listi neenakomerno rastejo, so nepravilne oblike, mehurjasti in zgodaj odpadejo. Bolezen se širi v spomladanskem času, čim se popki dobro odprejo. Izvor okužbe so obolele rozge. Zato je pomembno, da pri rezu odstranjujemo, če le moremo, obolele rozge in jih sežigamo.

Pri zatiranju črne pegavosti je potrebno veliko vztrajnosti in natančnosti. Predvsem ne smemo pričakovati, da bomo problem rešili v enem letu. Želen uspeh in zdravo trto bomo dosegli šele z rednim škropljenjem skozi več let.

Vestno zatiranje bolezni je potrebno zlasti v matičnih vinogradih, ker s cepiči bolezen najučinkoviteje širimo na velike razdalje. Poleg mehaničnih ukrepov (odstranjevanja in sežiganja obolelih rozg) se moramo posluževati tudi kemičnih pripravkov. V močno okuženih in matičnih vinogradih moramo opraviti zimsko škropljenje pred brstenjem (marec). Za zimsko škropljenje je potrebno, da so trte s škropivom dobro oprane. Ko trta odžene (stadij C-D), temeljito poškropimo z 2 % bordojsko brozgo, nato pa še dvakrat, preden začnemo z rednim škropljenjem proti peronospori. Za to uporabimo različne organske fungicide. Za spomladanska škropljenja je pomembno, da jih temeljito in pravočasno opravimo in sicer:

  • spomladansko škropljenje – ko so poganjki dolgi 2 do 5 cm;
  • škropljenje – ko so poganjki dolgi 10 do 15 cm;
  • škropljenje se običajno že ujema s prvim proti peronospori.

S temi zgodnjimi škropljenji trto hkrati obvarujemo tudi pred rdečim listnim ožigom in proti okužbi s črno grozdno gnilobo. Dodatno spomladansko škropljenje vinogradov postaja torej nujnost, če se hočemo znebiti suhih šparonov in praznih mest v vinogradu. To nam narekuje predvsem potreba po zdravem cepilnem materialu, ki je osnova za zdrave, vitalne in izenačene cepljenke.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekSadne vrste in sorte za višje lege
Naslednji članekNegovanje mladega vina in priprava za prodajo
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.