Deli s prijatelji
Posušene zdravilne rastline
Posušene zdravilne rastline

Na velikem trgu glavnega mesta Mehike, a tudi na nekaterih drugih trgih v Oaxacu, Toluca Pueblu itd. je vedno najzanimivejši ogled »Plantas medicinales«, to je stojnic, kjer prodajajo zdravilne rastline oz. zelišča. V dolgih vrstah stojijo posode s skrivnostnimi napisi, v katerih so zdravilne rastline, zelišča in mešanice zoper vse mogoče bolečine duše in telesa. Zadaj za posodami čepijo stari Indijanci in Indijanke, ne le kot prodajalci, ampak tudi kot zdravniški svetovalci. Kupec jim mora natanko opisati lastne bolečine, bolezni ali rane svojih sorodnikov in prijateljev. Starci molče poslušajo, nato pa iz posod jemljejo zelišča, tako da zvarijo ali zmešajo zdravilo ki bo pomagalo pri opisani bolezni.

Nekatere teh posod imajo napis »sensitiva«, ki večajo spolno moč, ali »pompinela«, ki je dobro sredstvo proti izpadanju las. Mnogo »obetajoča« je mešanica »tlanculla«, ki zdravi paralizo, angino, razkrečena usta in solzave oči.

Povsod visijo kupi posušenih kož kač in kuščarjev, ki so »priznana zdravila« zoper vse ljubezenske in srčne bolečine. Okoli stojnic pa se vrstijo cele aleje posušenih trav in zelišč, s katerih se širijo opojne vonjave.

Tu najdemo tudi »zdravila« zoper razne čarovnije, kajti Mehikanci še živo verujejo v čarovniške moči. Zeliščarji znajo pozdraviti posledice »hudobnega pogleda« z raznimi mističnimi znaki in z mešanico, prav v ta namen posušenih, vsakovrstnih rož. Znajo preprečiti tudi nesrečo, ki jo prinaša črni metulj. Klobuka nikakor ne smemo položiti na mizo ali stol z odprtino navzgor. Imeli bomo »smolo«, ki jo lahko odvrne le zeliščar s svojimi skrivnostnimi znaki ali zelišči. Po mehiških verovanjih gorje gospodinji, ki bo na isti dan prala in likala! Dobila bo hud revmatizem in bo morala po zdravilo na zeliščni trg.

Pod zdravilne rastline spada tudi »marjetica«

Da spada tudi marjetica med zdravilne rastline, to danes ve le malokdo. Nekdaj pa so zelo cenili čaj iz cvetov marjetic pri zdravljenju bolezni, nastalih zaradi nenadnih prehladov, pri dolgotrajnem kašlju, bolečinah v prsih, hujšanju in pri jetiki.

Marjetica, ki cveti od začetka marca do pozne jeseni, vsebuje saponin, eterična olja, čreslovino, grenke in sluzaste snovi. Posebno saponin razkraja sluz in dobro deluje tudi na želodčne sokove. Čaj iz marjetice priporočajo tudi sodobni zeliščarji, zlasti pri kroničnem katarju bronhijev in pri bolezni jeter.

Čaj pripravimo tako, da 3 do 4 grame svežih ali 2 grama suhih cvetov prelijemo s četrt litra vrele vode in pustimo stati 5 do 10 minut. Nato ga precedimo in še toplega popijemo.

Nekateri stiskajo sok iz sveže rastline ter po dve žlici tega soka zmešajo s prekuhanim kozjim mlekom. V Franciji so v prejšnjem stoletju iz marjetice izdelovali »čudežno vodo« (eau d’arque busade). Uporabljali so jo zunanje in notranje, posebno za mazanje gnojnih ran. Iz mladih listov marjetice in drugih pomladanskih zelišč ponekod pripravljajo solato ali jih kuhajo kot špinačo.

Zdravilne rastline so seveda tudi danes ključnega pomena pri obolenjih dihal,  prebavil, vročičnih obolenj,.. in jih v čajni obliki v čim večji količini priporoča prav vsak splošni zdravnik.