Deli s prijatelji
Zelena mušnica

Nekje v mesecu juliju začne običajno rasti v naših gozdovih smrtno strupena zelena mušnica. Na gobarskih izletih jo bomo srečevali vse do sredine oktobra, seveda odvisno od vremena in optimalnih pogojev za rast gob.

Zelena mušnica ni vedno značilne zelenkaste barve, lahko je rjavkasto zelena do rumeno zelenkasta. Lističi pod klobukom so beli, na betu ima zastiralce, gomoljasto zadebeljeno dnišče beta je obdano z belo lupino.

Ta goba je ena izmed najbolj strupenih pri nas.

Zelena mušnica
Zelena mušnica

Zelena mušnica vsebuje 3 glavne amatoksine, ki se v prabavilih hitro absorbirajo in hitro dosežejo jetrne celice, ki v končni fazi odmrejo. Prvi znaki zastrupitve so bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost in driska. Nato se pojavijo motnje v strjevanju krvi, kar vodi v krvavitve v prebavnem traktu. V zadnji fazi zastrupitve sledi jetrna odpoved in akutna ledvična odpoved.

Če smo dovolj hitri po zastrupitvi, je potrebno takojšnje zdravljenje in sicer odstranitev vseh ostankov mušnice iz telesa oz. iz želodca. Kot protistrup uporabljajo silibinin in kristalni penicilin. Potrebna je tudi rehidracija telesa, v primeru odpovedi jeter in ledvic pa je nujno potrebna presaditev teh organov v zelo kratkem času, naše življenje v primeru zastrupitve z zeleno mušnico je odvisno od ur strupa v našem telesu.

Pazite gobarji, katere gobe nabirate. Naj velja načelo, da pobiramo le tiste, ki jih 100% poznamo in smo sigurni, da so užitne. Če gobe ne poznamo, jo pustimo v gozdu, da raste naprej. Četudi je mušnica, naj ostane v svojem domu in naj bo do svojega konca lep okras gozdov!