Deli s prijatelji
Zelenica

Naše podnebne razmere za zelenico niso najugodnejše. Zlasti v toplih mesecih ji primanjkuje vlage, zato jo moramo dodatno zalivati, če želimo, da zelenica zadrži svojo svežino in zeleno barvo. Dnevno zelenica potrebuje 3 do 4 litre vode na kvadratni meter. Napačno ravnajo tisti, ki zalivajo zelenico zjutraj ali pa celo čez dan. Od tega zalivanja ima rastlina bore malo, saj večji del vlage izhlapi, obstaja pa tudi nevarnost ožiga. Zato moramo zalivati vedno zvečer. Rastlinice imajo tedaj prek cele noči možnost, da vpijajo vlago. Večerno zalivanje vpliva na rast koreninskega sistema, koreninice se razrastejo in prodirajo globlje, kjer se vlaga dalj časa zadržuje. Takšne rastline so tedaj bolj odporne. Nezadostno površinsko zalivanje pa povzroča plitvo razraščanje koreninic, katerim že najmanjša suša lahko škoduje.

Grabljanje zelenice po košnji, da ali ne?

Zlasti novi vrtniki so dovzetni za nasvete starih kolegov in praktičen nasvet o »zelenem gnojenju« zelenic je bil popularno sprejet skoraj povsod. Toda uspehov ni bilo povsod, kajti »zeleno gnojenje« zelenic s puščanjem odkosa je učinkovito le tedaj, če je košnja zelo pogosta, če je v toplih dneh, ko sonce pokošeno travo takoj posuši. V vseh ostalih primerih pa je puščanje odkosa lahko zelo nevarno za zelenico, kajti travna površina se kaj hitro »zaduši«, skisa in postane dovzetna za naselitev mahov. Kaj pomeni mah v domačem tratišču, pa je znano vsem vrtnikom. Če boste svojo zelenico torej gnojili z »zelenim gnojilom« storite to zelo previdno, le v vročih poletnih mesecih, ter z nadvse kratkim odkosom.

Zelenica
Zelenica

Zelenica v času dopusta?

Marsikateri vrtnik se pred odhodom na dopust upravičeno sprašuje, kaj bo z zelenico v času, ko bo on na počitnicah. Če nima »zamene«, ki bi v času njegove odsotnosti kosila in zelenico tudi zalivala, bo moral na to svojo odsotnost »zelenico« kar pripraviti.

Štiri tedne pred nastopom dopusta mora prenehati z gnojenjem zelenice, prav tako pa mora zmanjšati tudi obroke zalivanja. Zadnjikrat naj zalije zelenico dan pred odhodom na počitnice. Tudi zadnja košnja pred odhodom naj bo nekoliko »višja« kot sicer. Tako bo negovana zelenica lažje prenesla odsotnost lastnika. Po vrnitvi naj bo prva košnja spet nekoliko višja.

Kako pogosto kosimo domačo zelenico?

Če želimo imeti v svojem vrtu vedno urejeno zelenico, jo moramo kar največkrat kositi. Angleži kosijo svoje znane zelenice kar vsak drugi dan, naših zelenic seveda ni potrebno tako zelo negovati. Sicer je težko dati natančen nasvet glede tega, saj vplivajo na rast trav razni dejavniki, kot so vlaga, toplota in hranljive snovi v zemlji. Vendar pa računamo na prvo košnjo lahko že konec aprila, v maju, ko je vlažnost relativno zadovoljiva, kosimo vsak teden, v poletnih mesecih bo zadostovala košnja vsakih štirinajst dni, v jesenskih dneh pa pristopimo h košnji ponovno vsak teden. V vročih poletnih mesecih naj ne bo košnja prenizka, kajti koreninski sestav trav želi imeti zaščito pred preveliko toploto.

In kako nizko kosimo?

Če želimo imeti dobro, gosto zelenico, tako imenovano »zeleno preprogo«, je ne smemo pustiti višje od 2 cm. Toda pri tem moramo paziti, da ne izgubijo rastlinice pri sleherni košnji več kot tretjino svoje listne mase, ker se močnejša rez zelo negativno odraža na rastlini. Zatorej moramo tako zelenico bolj pogosto kositi, če želimo imeti uspeh. Sicer pa v našem podnebnem območju skorajda nimamo takih želja. V domačem vrtu je najprimernejša višina zelenice 4 do 5 cm, v vročih poletnih mesecih pa je lahko celo nekoliko višja.

Kaj bi morali vedeti o zelenici

Menim, da imajo naši vrtniki največji problem pri ureditvi svojega vrta – ravno z zelenico. Le-ta redkokomu takoj uspe, največ je tistih, ki ljubosumno ogledujejo sosedove uspehe ter verjamejo, da jim ni povedal pravega »recepta« za ureditev njihovega tratišča. In vendar ni tako. Kdor želi imeti lepo trato, mora vložiti vanjo dosti truda in potrpljenja, predvsem pa mora imeti dosti časa.

Eden glavnih pogojev za dober uspeh pri ureditvi tratine je pravilna priprava zemljišča. Biti mora prepustno, zračno in humozno. Neprepustnost popravljamo z dreniranjem, zračnost z globoko obdelavo in izdatnim dodatkom šote, humoznost z gnojenjem. Pri tem uporabljamo seveda star, pregorel hlevski gnoj ali pa kompost. S svežim gnojem bi pokvarili ves trud in začudeno opazovali neenakomerno rast trave, kotanje, ki bi se pojavile na sicer vzorno zravnanem zemljišču, in pisanost tratine, na kateri bi bilo mogoče videti hkrati temno zelene lise, svetlo zelene oaze, a še največ rumenih madežev, ki bi vam delali velike preglavice. Uporabljati smemo torej le star, pregorel hlevski gnoj ali pa že dozorel kompost. Za 100 m2 rabimo vsaj eno vrečo šote.

Zemljo moramo globoko obdelati, prelopatiti ali preorati. Najboljši učinek bomo dosegli, če se bomo lotili tega dela jeseni ter pustili zemljišče prek zime premrzniti. Tako bomo zemljo dobro prezračili, hkrati pa uničili dobršen del enoletnih plevelov. Seveda pa s tem ni rečeno, da ne smemo obdelovati zemljišča tudi spomladi ali poleti. Ravnanje oziroma planiranje opravimo v suhem vremenu, najbolje dva do tri dni po dežju, ker tako ne bomo pokvarili strukture zemljišča. Zlasti na peščenih površinah radi grabljamo kmalu po dežju, saj se grudice »kar razlezejo«, toda ravno to ni zaželeno. Zelenica zahteva drobno grudasto strukturo, le-ta je zračna in mikroorganizmi se v njej dobro počutijo. Mokasta struktura pa se zelo hitro sprime in naredi skorjo, skozi katero se rastlinice zelo težko prebijejo. Navadno se težko odločamo za izbor travne mešanice, ki bi jo naj posejali. Angleška ljuljka je že zgubila prvenstvo, le redkokdo jo še kupuje in še to zaradi neznanja. Angleška ljuljka je sicer lepa, mehka in temno zelena, kot nalašč za urejen vrt. Toda v naših suhih poletnih mesecih se ne obnese, hira in navadno že v drugem letu odmre. Vsakodnevnega obnavljanja tratine si seveda ne moremo privoščiti, zato se odločamo za takšne mešanice trav, ki omogočajo primeren okras vrta, ki pa so neobčutljive za gaženje in jim poletna pripeka ne škoduje preveč. Ker imamo skoraj v vsakem vrtu močno osenčena mesta, hkrati pa površine, ki so ves dan prepuščene močni sončni pripeki, moramo poskrbeti, da bo izbor travnega semena prilagojen obema možnostima. Mešanica »Opatija« sestoji iz odpornih vrst trav in je prilagojena našim razmeram, če pa želite pripraviti za svoj vrt posebno mešanico, vam priporočam naslednjo:

  • rdeča bilnica 40 %
  • trpežna ljuljka 30 %
  • bela šopulja 5 %
  • travniška latovka 25 %

Na kvadratni meter posejemo navadno 0,04 kg travne mešanice. Sicer vemo, da je ta količina velika in da bo le manjši del tega semenja uspel popolnoma razviti svoj življenjski ciklus, toda, če bo zelenica že takoj v začetku močna in gosta, ji bo uspelo uničiti manj trdožive plevele že kar v začetku, v borbi za življenjski prostor pa se bo sama že primerno zredčila.

Seme mora biti tudi pokrito. Idealno, a žal neizvedljivo bi bilo prekrivanje s tanko plastjo zemlje. Najbolj pogost način pokrivanja je s pomočjo grabelj, ukopavanje. To opravimo najhitreje s pomočjo ježastega valjarja, še bolje in hitreje pa s pahljačasto kovinsko metlico. Uspeh pa bo popoln le, če bomo setev tudi povaljali, za kar lahko uporabimo lesen ali pa lažji betonski valjar. S tem bomo potisnili seme v zemljo, hkrati pa zravnali zemljišče, kar bo kasneje delo pri košnji olajšalo.

Tako, pa sem z zgoraj omenjeno mešanico izdal strogo varovano skrivnost vseh uspešno zasejanih travnih površin, ki vam jih bo zavidal vsak sosed in s katero bo z malo skrbnosti zelenica popolnila zemljino na še tako zahtevnih rastiščih.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekCvetlice Med Počitnicami
Naslednji članekRedkev – Staro Domače Zdravilo
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.