Deli s prijatelji
Zelenjavni vrt
Zelenjavni vrt

Zelenjavni vrt je vir sveže, okusne in zdrave zelenjave, aromatičnih začimb ter dekorativnega cvetja. Zdaj je pravi čas, da razmislite, kaj boste sejali.

Želja vsakega vrtnarja in vrtičkarja je pridelati kakovostno, zdravo, okusno vrtno zelenjavo, aromatične začimbe in prelepo cvetje. Za izpolnitev te želje je potrebno kakovostno seme vrtnin, ki v Sloveniji dobro uspevajo in dajejo zanesljive pridelke.

Samo v Evropi poznamo 700 sort solate. Vemo pa, da na naših tleh in v našem podnebju vse ne uspevajo enako dobro. Solata, ki odlično raste v severni Nemčiji, bo pri nas lahko takoj ušla v cvet, razvila premajhne glave, imela voden okus itd. Zato bom v tem članku naštel sorte, ki so bile pri nas preizkušene in dajejo ob pravilni pridelavi zanesljiv in dober pridelek.

Zgodnja korenčka, Amsterdamski in majhni okrogli Chantenay, sejemo februarja v tunele ali tople grede in junija pobiramo pridelek. Poletna korenčka, sladki Nantes in okusni Narman F1 sejemo od marca pa do srede junija, pridelek pa pobiramo julija in avgusta. Pozne korenčke veliki Flaker, Danvers ter veliko rumeno korenje, Ljubljansko rumeno, ki ga gospodinje uporabljajo za juhe, sejemo od aprila do konca maja in pridelke pobiramo septembra ter oktobra. Amsterdamski korenček lahko zaradi njegove kratke rastne dobe sejemo od pomladi do jeseni. Korenček se odlično obnese v mešanem posevku s čebulo in porom, ker se medsebojno varujejo pred škodljivci. Čebulo Holandsko rumeno ter domači čebuli, Ptujska rdeča in Belokranjka, sejemo zgodaj pomladi in jih redčimo, da jeseni pridelamo okusne, velike čebule. S Pompei pridelamo zgodaj pomladi mlade biserne čebulice, ki jih vlagamo. Jeseni sejemo čebulo Majski Srebrnjak in jo čez zimo pokrijemo. Dozori maja. Por Carentan zdrži na prostem do pomladi, por Elefant samo v toplejših krajih, medtem ko je por Domači dolgi, s finim izredno dolgim steblom, občutljiv na mraz.

Z vitamini in rudninskimi snovmi je bogat peteršilj. Celo leto jemljemo svežega iz grede, denimo liste aromatičnega Domačega listnik in okrasnega Mooskrause ter korene in liste tradicionalne sorte Berlinski srednje dolgi in Bardoviškega.

Na polsenčni in vlažni gredi pa lahko vzgajate rdečo peso. Cylindra ima zanimive podolgovate gomolje, ki so odporni na sušo. Bikor se odlično skladišči, za pozno in zgodnje pridelovanje pa je primerna kakovostna sorta Detroit. Egiptovska ima okusne, ploščato okrogle gomolje.

Korene pastinaka Dolgi beli gladki lahko izkopavamo v toplih zimskih dnevih in iz njih pripravljamo okusne jedi. Korene črnega korena Enoletni orjaški previdno pospravljamo jeseni ali pozimi. Koreni z okusom po belušu se uporabljajo kot dodatek k solatam, mladi listi pa za pripravo solat.

Redkvica in redkev naj rasteta v vlažnih tleh, kajti vlaga preprečuje puhlost, olesenelost in odganja bolhače. Za pridelavo škrlatno rdečih redkvic izbiramo med zgodnjo Saxo, ki jo pridelujemo tudi v tunelu in topli gredi, veliko rekdvico Non plus Ultra ter Promptus, ki je primerna tudi za vzgojo pod steklom. Belo dolgo redkvico Ledena sveča sejemo pomladi ali pa septembra. Redkev Zimska črna, ki jo pobiramo jeseni in jo lahko do pomladi skladiščimo, nas pozimi varuje pred prehladom. Poletno belo pa v vročih poletjih uživamo ob pivu. Redkvice se odlično obnesejo v mešanih posevkih s korenčkom in solato ter so posebno slastne, če rastejo v sosedstvu s vrtno krešo Gladkolistno. Vrtno krešo lahko celo leto pridelujemo na zelenjavnem vrtu ali v hiši na svetlih okenskih policah. Uporabljamo jo za solate in pikantne obloge za kruhe.

Pri slastnih cvetačah lahko izbirate med dvema sortama: Erfurtska in Snežna kepa, ki sta primerni za pozno jesensko pridelavo. Odlično sosedstvo cvetače je zelena. S Praško pridelate aromatične gomolje, odebeljeni Ustni peclji in rebra belušne zelene Giant Pascal pa služijo za pripravo okusnih solat.

Tako kot cvetačo pripravljamo brokoli Corvet F1, katerega zelene rože režemo večkrat na leto.

Zgodnja zelja, kot so Ditmar in hibrid Tucana F1, lahko presajamo pomladi in poleti. Srednje zgodnje sorte, Kopenhaško in Futoško z nežnimi listi, Slava z rumenozelenimi glavicami, Brunšviško, primerno predvsem za kisanje, pa pridelujemo pozno poleti in zgodaj jeseni. Za kisanje so odlične naslednje pozne sorte: zelo kakovostno Varaždinsko, cenjeni domači sorti Ljubljansko ter Emona, odporno Kranjsko okroglo s trdimi ploščato okroglimi glavami. V slovenskih rastnih razmerah se je zelo dobro izkazal hibrid zelja Altria F1. Naredi velike in kompaktne glave v približno 145 dneh po presajanju.

Rdeče zelje: glave sorte Erfurtsko rano režemo od poznega poletja do zgodnje jeseni in so primerne za svežo rabo, medtem ko lahko vijoličaste glave sorte Holandsko pozno skladiščimo v domači kleti.

Poleti sejemo kitajsko zelje Nagaoka F1 s kompaktno in široko glavo ter Grannat z bolj ozko in pokončno glavo. Z ohrovtom, kodrolistnim ohrovtom in brstičnim ohrovtom pridelujemo svežo in zdravo zelenjavo od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Pri ohrovtu lahko izbirate med sortami Advent, Vertus z modrozeleno glavo, Winterfurst in Kapucinski, ki prezimijo. Le ohrovt Železna glava ne prezimi. Pri kodrolistnem ohrovtu Kodrolistni vso zimo obtrgavamo z beljakovinami in vitamini bogate liste. Je znana klorofilna hrana z obilico za kri pomembnega železa. Okusne brstiče brstičnih ohrovtov Predora F1, Rosella in Herkules uživamo še pozno jeseni.

Če prave sorte sejete pravočasno, lahko kolerabico uživate od zgodnje pomladi do jeseni. Najzgodnejša je sorta ruhweiss, primerna za vzgojo v tunelih, toplih gredah in rastlinjakih. Zgodnji sorti sta tudi Dunajska bela in Dunajska modra. Delikates belo večkrat zaporedoma sadimo in imamo kolerabico celo poletje. Delikates modra z vijoličastim gomoljem je podobna Delikates beli, le da počasneje zori. Junija, julija pa sadimo Goliat belo.

Med podzemnimi kolerabami (Kavla) se v skladišču najbolje ohrani Gransa, vendar lahko skladiščimo tudi Hoffmanovo rumeno in Rumeno masleno. Je okolju prijazna rastlina, kajti poleti nabira energijo, ki nam je na voljo pozimi!

Solata: poznamo krhkolistne in mehkolistne glavnate solate ter berivko, ki jo večkrat zapored na gosto sejemo v vrste. Tudi Ameriška rjavka je berivka, ki jo sejemo zgodaj pomladi (lahko v tunelu). Nato ji sledita mehkolistni glavnati solati Atrakcija in Majska kraljica. Nazadnje sejemo krhkolistne glavnate solate v naslednjem vrstnem redu: najprej Ljubljansko ledenko (tradicionalna slovenska in evropska svetlo zelena solata) in Braziljanko, ki je rumenozelena. Sledi setev Dalmatinske ledenke zelene barve, zelene Great Lakes in nato še setev Unicum, izjemoma okusne poletne solate z rjavimi pegami. Mehkolistni glavnati solati Nansen in Zimska rjavka ter krhkolistna glavnata solata Posavka so zimske solate, ki jih sejemo jeseni v razmaku 14 dni. Solato posadimo na vsako sončno mesto kot mašilo praznin.

Poznamo radiče, pri katerih lahko režemo sveže liste (Tržaški solatnik, Verona, Treviški rdeči), glavnate radiče, ki oblikujejo glave jeseni in ne prezimijo (Palla Rossa, Pan di Zucchero in Castelfranco), glavnate radiče, ki prezimijo (Verona, Treviški rdeči, Bianco di Milano, Anivip in Monivip) ter radiče za siljenje (Verona, Treviški rdeči). Radiče za rezanje na gosto sejemo od marca do avgusta in ko so visoki od 15 do 20 cm, jih režemo. Glavnati radič sejemo po 21. juniju do približno 10. julija. Radič za siljenje sejemo maja. Hitro rastoči listi radiča Magdeburške korenine so primerni za pripravo okusnih solat ter za krmo; iz korenin pa pridobivajo nadomestilo za kavne mešanice.

Tudi endivijo pripravljamo kot solato. Poleti in jeseni pridelujemo Eskariol rumeno in Dečjo glavo, ki je samobelilna. Glavice Dalmatinske kopice in Eskariol zelene režemo pozno jeseni in jih lahko tudi skladiščimo. Zaradi beljenja glavice lahko vežemo, vendar ne pri tistih sortah, ki jih nameravamo vzimiti. Pankaljerka pa ima posebno fino nakodrane liste in je prijetno grenkega okusa.

Okusne, z vitaminom C bogate liste Holandskega motovilca in Ljubljanskega, ki je bolj odporen na nizke temperature, uživamo jeseni in pozimi, ko ne zmrzuje (lahko ga prekrijemo s folijo), ter pomladi.

Med sveže listne vrtnine prištevamo špinačo, novozelandsko špinačo in mangold (blitva), ki so obvezni in odlični členi za mešane posevke. Najbolj zdravi in z vitamini najbogatejši vrtnini sta špinači Matador in Norvak. Obe dobro prezimita, vendar Norvak ne požene v cvet. Novozelandsko špinačo Plazeča obiramo tudi poleti, ko ni druge špinače. Listni mangold Lukullus uporabljamo kot špinačo, pri stebelnem mangoldu Srebrnolistni pa lahko izrežemo tudi široka rebra in jih kuhamo kot beluše. Stročnice ali leguminoze malo izčrpajo tla in jih izdatno pognojijo s dušikom. Družba šetraja jih varuje pred ušmi! Pri sladkornem grahu Angleški ljubimec uživamo mlade sladke in okusne stroke. Če pa želite uživati okusna zrna, lahko izbirate med naslednjimi sortami: Čudo Amerike (50-50 cm), Mali provansalec (45-50cm), Kelvedon (45-60cm), Senator (80-120cm) in Telefon (120-140cm). Graha Čudo Amerike in Mali provansalec ne potrebujeta opore in sta najzgodnejša, zato ju lahko sejemo do konca julija.

Pri nizkem fižolu, ki ga pomladi vzgajamo v tunelu, so na voljo zelenostročni fižoli Lusia, Top Crop in Starozagorski, rumenostročni Berggold ter fižoli za zrnje Zorin in Češnjevec. Pri VISOKIH FIŽOLIH Jabeljski pisanec, Cipro in Klemen uživamo zeleno stročje in zrna, samo stročje pa pri sortah Blue Lake (zeleno), Jeruzalemski (rumeno) in Ptujski maslenec (rumeno). Visok fižol Semenarna 22 je primeren za pridelovanje sivega okroglega zrnja.

BOB Aquadulce je bogat z beljakovinami, mlad je idealna hrana za diabetike in otroke. Turški fižol Emergo je dekorativna vzpenjalka z belimi ali rdečimi cvetovi in debelimi stroki. Uživamo mlado stročje in zrela zrna v enolončnicah in solatah.

Pri paradižniku, ki si ga iz semena vzgojite sami in ga vsako leto sadite na isto mesto v gredi, lahko izbirate med naslednjimi sortami: Marmande, Volovsko srce, Saint Pierre in Novosadski jabučar, ki so visoke rasti, le Heinz 1370 je grmiček, ki raste brez opore. Za vse ljubitelje pic in omak pa je primeren paradižnik pelat San Marzano F1.

S C-vitaminom bogata paprika do srede junija in od začetka septembra odlično raste pod folijskim tunelom. Poznamo podolgovate (Sivrija) in paradižnikove (Rotund rumena in Rotund zelena) paprike ter babure (Kalifornijsko čudo, Sorokšari). Feferončki pa so lahko sladki (Sladki) ali osvežilno pekoči (Zeleni, Rumeni). Jajčevec Domači srednje dolgi najbolje raste v plastenjakih in rastlinjakih, vendar uspeva tudi na prostem.

Med sočne delikatese iz družine bučnic prištevamo kumare, bučke, melone in lubenice. Lubenica Crimson Sweet in meloni Ananas ter Medna rosa potrebujejo veliko toplote, zato jih sadimo na črno folijo na toplih mestih. Bučke rastejo na tleh, ki so izdatno pognojena s hlevskim gnojem. Vse so grmičaste rasti in v zelenjavnem vrtu ne zavzemejo mnogo prostora. Bučke Vegetable Marrow partim trgamo sproti, da spodbujamo rast novih; Elite F1 imajo velik pridelek; bučke patišon Beli okrogli pa imajo bele, majhne (za vlaganje) in velike plodove zanimive zvezdaste oblike. Nove in zanimive bučke so Greyzini F1 s plodovi svetle barve.

Za vzgojo solatnih kumar so primerne Boda F1 (tudi za plastenjake), Sončni potok (tudi za tople grede), Senzacija ter Dolge zelene. Trenutno najboljše kumare za solato v Sloveniji so Darina F1. Izredno so zdrave, plodovi so lepe zelene barve, gladki, imajo malo semena in ne pogrenijo. Kumarice za vlaganje redno obtrgujemo, da zrastejo nove: Pariški kornišon in Levina F1, ki so odporne proti boleznim. Za vlaganje in solato sta primerni sorti Delikates in Eva. Kumare zahtevajo veliko toplote, vode in zatišje, okoli grede posejemo sladkorno koruzo Gold Cup F1 s sladkimi zrni, iz katerih lahko celo leto pripravljamo okusne in zdrave jedi.

Zelenjavni vrt – zelišča in dišavnice

V vsakem zelenjavnem vrtu rastejo tudi zelišča in dišavnice. Potrebujemo jih za mešane posevke, saj vplivajo na boljšo rast in boljši okus vrtnin, za varstvo pred škodljivci in boleznimi, za lepši izgled zelenjavnega vrta in seveda za pripravo okusnih in zdravih jedi. Špargelj Mary Washington pomladi uživamo, čez poletje in jeseni pa s svojim bujnim zelenjem krasi zelenjavni vrt. Stalno mesto na zelenjavnem vrtu namenimo trajnicam: drobnjaku, timijanu, melisi. Vsako leto pa sejemo sladki komarček, janež, majaron, koper, šetraj, kamilico, baziliko in kumino. Zelenjavni vrt, balkone in terase okrasimo tudi s čudovitim cvetjem, ki ga sejemo maja ali pa si že februarja in marca v hiši vzgojimo sadike.

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja:

  • Zelenjavni vrt
  • Zelenjavni vrt ureditev
  • Zelenjavni vrt načrt
  • Zelenjavni vrt v maju
  • Zelenjavni vrt dobri sosedje

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekNepozebnik – rumeni, oranžni in rdeči ogenjčki
Naslednji članekKolobarjenje in združevanje rastlin
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.