Deli s prijatelji
Paradižnik

Skrb za sobne, okenske in balkonske rastline

Maj je zelo lep mesec v letu, saj se vsa narava po dolgi zimi odene v en sam cvet. To je hkrati tudi čas, ko naše sobne rastline zapustijo svoje zimske brloge, zelenjavni vrt pa v vsej svoji harmoniji ponovno zaživi .

Po presajanju pričnejo rastline ponovno rasti, povsem prebujene iz zimskega spanja. Po 15. maju, ko mine nevarnost slane, preselimo rastline na okna, balkone ali terase. To preseljevanje je za številne rastline lahko zelo nevarno, saj jih, nežne kot so, močno poškoduje sonce. Na prosto jih prenesemo v deževnem ali oblačnem vremenu, nikakor pa ne v sončnem, tako da se rastline počasi navadijo na sonce. Korita s pelargonijami prenesemo na južno okno ali balkon, ker te cvetlice dobro prenašajo tudi opoldansko sonce in vročino. Fuksije in gomoljne begonije pa so za vročino preobčutljive, zato jim odmerimo stalno mesto na vzhodni strani.

Pomladi pa ne občutijo le zunanje rastline, pač pa tudi tiste, ki so v stanovanju vse leto. To so naše sobne rastline. Tudi te pričnejo po presajanju ponovno rasti, tako fikusi, aralije, monstere in druge.

Rastline, ki so nas razveseljevale s svojim cvetenjem pozimi, počasi venijo ali pa so že povsem odcvetele. Takšne so ciklama, cinerarija, kalanhoja in druge. Ker so to enoletnice, jih po cvetenju enostavno zavržemo, lahko pa jih tudi posadimo na prosto (kdo ve, morda pa spet požene). Azaleje in kamelije, ki so že davno odcvetele, prenesemo na vrt, kjer jih postavimo pod grm ali drevo, da so zaščitene pred močnim soncem. Njihove lončke kar vkopljemo v zemljo. Seveda jih ne smemo pozabiti zalivati, saj potrebujejo v poletnem času mnogo vode. Ob vročih dneh jim prija tudi rosenje. Velikonočni kaktusi so sedaj tudi že odcveteli, zato jih lahko prenesemo v vrt in jih, ker imajo podobne zahteve, postavimo poleg azalej in kamelij.

Sedaj je pravi čas za razmnoževanje monstere, če je ta postala prevelika in gola. Steblo prerežemo z ostrim nožem tam, kjer se začnejo listi. Nato del stebla skupaj z zračnimi koreninami posadimo v zemljo in rastlino temeljitozalijemo. Po potrebi jo še večkrat orosimo z mlačno vodo. Steblo, ki je brez listov, razrežemo na kose, od katerih mora vsak imeti eno oko, in jih posadimo v zemljo. Po nekaj mesecih bomo dobili iz vsakega takšnega delčka stebla novo mlado rastlino. Tako pomladimo staro in ne več privlačno monstero ter si hkrati zagotovimo številne mlade rastline.

Kakteje in sočnice

Kakteje lahko damo vsaj v drugi polovici meseca že na prosto, vendar jih moramo zaščititi pred padavinami, torej zelenjavni vrt ni pametna izbira. Tudi ta mesec je primeren za setev kot tudi za presajanje. Za rezanje in vzgojo potaknjencev je pravi čas, prav tako tudi za cepljenje. V maju bomo nadaljevali z zatiranjem škodljivcev. Vse kakteje in druge sočnice, ki dobro rastejo, bomo že kar dobro zalivali, to je približno dvakrat toliko kot v aprilu, najbolje zjutraj. Sočnic, ki sedaj počivajo, ne bomo zalivali, te so npr. Conophytum, Frithia in Gibbaeum. Členkaste kakteje gojimo najbolje na prostem, vendar na senčnem mestu.

Okrasni vrt

Še vedno lahko urejamo površino za trato in jo posejemo s primerno mešanico, če za to ni bilo primernega vremena v aprilu. Upamo lahko, da bo dovolj toplo in da bo seme enakomerno vzklilo. Starejše travne površine bo treba počasi pokositi, ob primernem vremenu opravimo to dvakrat tedensko. Obenem s košnjo tudi plevemo travo, da jo očistimo trdovratnih širokolistnih plevelov. Spomladanske čebulnice bodo ta mesec odcvetele. Cvetne bete s steblom vred odstranjujemo sproti po odcvetenju, liste pa pustimo na mestu, kjer bodo počasi dozoreli. Če imamo v trati tudi takšne čebulnice – trajnice, travo okrog njih postrižemo, da jim s kosilnico ne porežemo tudi listja, ki je potrebno za dozorevanje čebule v tleh. Na gredicah, kamor nameravamo zasaditi enoletnice, čebulice izkopljemo z nekoliko zemlje ter jih položimo na odmaknjeno senčno mesto, kjer bodo počasi dozorele.

V tem mesecu lahko sadimo gomolje dalij, indijske kane, gomoljne begonije in gladiole. Če imamo gomoljev gladiol preveč, jih sadimo postopoma, tako bomo imeli cvetoče gladiole vse poletje. Gomolje gladiol sadimo raje nekoliko globlje (10 do 12 cm), da jim veter ne bo škodoval, četudi bodo brez opore.

V drugi polovici maja bodo vremenske razmere za sajenje vrtnih enoletnic vseh vrst skoraj gotovo že ugodne. V navodilih za prejšnji mesec sem že omenil enoletnice, ki jih brez težav pridelamo doma, in tudi tiste, ki jih je bolje kupiti pri vrtnarju. Zemlja na cvetličnih gredicah naj bo v »stari moči«. Če imamo na isti površini zasajene spomladi cvetoče čebulnice, in gredice zato jeseni nismo pognojili s hlevskim gnojem, je sedaj čas, da potrosimo dobro preperel kompost v debelini najmanj 10 cm. Enoletnice sadimo dovolj na gosto, da imamo ob cvetenju zares strnjeno cvetlično preprogo; tudi plevela bo tako manj.

Prve trajnice, kot so divjakovec (Doronicum), srčki (Dicentra) in nekatere zgodnje primule, so že odcvetele. Tudi tem sproti odstranjujemo odcvetela stebla. Takoj po cvetenju lahko grmiček trajnice razdelimo in ga presadimo. Tudi poleti cvetoče trajnice še lahko presajamo in gnojimo. V daljšem toplem obdobju ne smemo pozabiti teh rastlin zalivati, še predvsem, če smo jih presadili na obrobje vrta ali v skalnjak. Nasada trajnic ne pozabimo dobro očistiti trajnih plevelov, ko ga preurejamo.

Maja je zadnji čas za sajenje zimzelenih in iglastih grmovnic in dreves. Da se presajene rastline v toplejšem vremenu ne bodo presušile, jim dodamo šoto, ki jo prej res temeljito zalijemo. Zalivanje ponavljamo nekaj dni zapored, da šota opravi svojo nalogo »zadrževalca vlage«.

Pri vzpenjalkah še enkrat preverimo, če bodo vse opore zdržale letošnjo prirast.

Zelenjavni vrt

Zelenjavni vrt ter rane sorte zelja, ohrovta in cvetače

Rane sorte kolerabice, cvetače in zelja smo na zelenjavni vrt posadili  že aprila, zdaj pa je čas, da le-te posadimo za poletno rabo. Junija posadimo na zelenjavni vrt cvetačo, kolerabo in ohrovt za pobiranje pred zimo. Za to saditev vzgojimo sadike s setvijo v maju. Pri gostoti saditve kapusnic upoštevamo lastnosti sort. Manj bujno rastoče sadimo gosteje, redkeje pa predvsem pozne sorte, ki za razvoj številnih vej potrebujejo veliko prostora. Ne pozabimo, da le z dovolj gostim posevkom dobimo željen visok pridelek.

Zelenjavni Vrt
Dobrine, ki nam jih nudi zelenjavni vrt prav vsak dan.

Katere medvrstne razdalje upoštevati pri sajenju zelja, ohrovta, kolerabice in cvetače na zelenjavni vrt

Na zelenjavni vrt rane sorte zelja, ohrovta in cvetače posadimo na medvrstne razdalje 50 do 60 cm, sadike v vrsti pa naj bodo približno 50 cm narazen. Kolerabico posadimo vsaj enkrat gosteje.

V tem mesecu na zelenjavni vrt sadimo predvsem tiste sorte solate, ki niso občutljive na dolg dan in poleti ne bodo pognale hitro v cvet; to je recimo sorta great lakes, pa tudi sorta braziljanka, če je le seme kakovostno.

Za mraz občutljive vrtnine na zelenjavni vrt sejemo in sadimo maja, ko ne pričakujemo več poznega mraza. Kumare in fižol sejemo po 10. maju, prav tako bomo previdni pri saditvi paradižnika, če ga ne nameravamo pokriti s tunelom iz folije ali nasaditvi v rastlinjak.

Stročni fižol in zelenjavni vrt

Pri stročnem fižolu posadimo sočasno nizke in visoke sorte. Nizke sorte razvijejo stročje 14 dni do tri tedne prej kot visoke, tako da bomo pridelek postopoma pobirali. Nizke sorte sadimo na medvrstne razdalje 40 do 50 cm, v vrsti pa 4 do 5 cm, tako da dobimo 40 do 50 rastlin na kvadratni meter. Visoki fižol bo dal največ pridelka, če ga na zelenjavni vrt posadimo na robu gredic ali njive v eni vrsti, če pa ga sadimo strnjeno, naj bo medvrstna razdalja vsaj meter, v vrsti pa v razdalji 60 cm posadimo na vsako stran opore 6 do 8 semen, da se bo razvilo 12 rastlin. Opora so lahko npr. lesene prekle, bolj moderne in praktične pa so razne izvedbe žičnatih opor, iz katerih napeljemo sintetično vrvico za vsak grm fižola.

Sprva lahko pri fižolu močno zavira rast napad uši, zato jih pravočasno zatremo z enim izmed primernih insekticidov, saj je do obiranja fižola še dolgo in nas ne bo motila karenčna doba škropiva.

Insekticidu lahko dodajamo še fungicid, saj se že na klicnih listih rada pojavi udrta pegavost.

Zelenjavni vrt in kumare

Kumare, če je zemlja zelo vlažna in težka na zelenjavni vrt posadimo na grebene, sicer pa na rahli zemlji potegnemo samo jarke, in če damo vanje kompost, bo uspeh pridelovanja večji. Vrste naj bodo 120 centimetrov narazen, v vrsti pa posejemo 3 do 4 semenke na vsakih 20 do 30 cm.

Zelenjavni vrt in korenček

Na zelenjavni vrt setev korenčka razredčimo na 5 cm v vrsti in zemljo zrahljamo, ker bodo le tako koreni lepo oblikovani.

Veliko koristnih informacij za zelenjavni vrt pa lahko dobite tudi na tej povezavi – klikni tukaj

Sadni vrt

V tem mesecu imamo v Sloveniji največ sadnega drevja v cvetju. Nekatere vrste sadja, predvsem zgodnje sorte, pa že zorijo, če so bili dnevi aprila dovolj topli in sončni.

To so plodovi jagod in češenj. Nekatere obiramo že v začetku maja, konec maja pa že tudi v drugih območjih Slovenije. Če jagode gojimo na črni foliji in pod plastičnimi tuneli, je zorenje teh plodov za teden do 14 dni zgodnejše, če pa jagod ne gojimo na črni foliji, je prav, da jih pred zorenjem podložimo z lesno volno ali slamo, tako da so zreli plodovi čisti, ne poškropljeni z zemljo. Jagode obiramo s peclji, tako da ostane meso ploda nepoškodovano. Češnje obiramo za namizne potrebe in sveže s peclji, medtem ko jih lahko za takojšnjo predelavo v pecivo ali marmelado obiramo tudi brez pecljev, ker je tedaj obiranje manj zamudno.

Ker češenj ne obrezujemo v dobi mirovanja, storimo to ob obiranju. Izžagamo predvsem veje, ki gostijo krono, pa tudi tiste, ki so nedostopne za obiranje, to so predvsem konci ogrodnih vej in vrhovi, ki pa jih moramo rezati ali žagati na vzporedno rastoče veje.

Pri tem obrezovanju ne smemo biti preveč drastični. Drevo moramo pač obrezati tako in toliko, da ohrani lepo obliko in ima še dovolj rodnega lesa za prihodnje leto.

Drevesa, ki so v preteklem letu slabo rasla, in tista, ki smo jih posadili po cvetenju, da bodo obilno rodila, dognojimo s kakšnim dušičnim gnojilom. Glede na potrebe drevesa, velikost, rodnost, sorto in dosedanje gnojenje ga dodamo od 0,5—5 kg na drevo. Potrošeno gnojilo je dobro premešati z zemljo; poskusimo gnojiti pred dežjem.

Že v tem mesecu , kot tudi v vseh ostalih, so škropljenja za obilen in lep pridelek bistvenega pomena. Predvsem spomladi se pojavlja vrsta škodljivcev in bolezni, proti, katerim so učinkovita le pravočasna škropljenja in pravilna izbira škropiv. V nasprotju z zimskim škropljenjem moramo sedaj škropiti tako (na list), da šoba razprši škropivo v zelo drobne kapljice oziroma meglo, ki obda list in tako na listu oz. vejicah ostane tanka plast škropiva. Če so kapljice škropiva predebele in jih je preveč (škropljenje premočno), se zbirajo na listih in odtekajo z njih. Tako škropljenje je mnogo manj učinkovito kot škropljenje s fino razpršitvijo škropiva.

Za škropljenje izbiramo sredstva po škropilnem koledarju in napovedih prognostične službe. Predvsem pomemben je čas škropljenja; napove ga prognostična služba. V tem času škropimo z določenimi herbicidi proti določenim plevelom, vendar moramo biti pri delu z njimi zelo previdni, škropilnice po vsakem škropljenju dobro operemo in posušimo. Med cvetenjem moramo biti zelo pazljivi, da ne škropimo v cvet s škropivi, ki so za čebele strupena !!!!

Če imamo v nasadu pravilno oskrbovano rušo, je tudi čas za košnjo. Z napol posušeno travo pa zastremo kolobarje okoli dreves ali grmov. Košnjo ponavljamo vsakih 10 dni do dva tedna, ko pač trava zraste 10 do 15 cm visoko. Če pa zemljo obdelujemo, skrbimo za to, da je vedno zrahljana in brez plevela.

Pregledamo tudi cepljena in precepljena drevesa, če so se na cepičih razprli brsti, jih odstranimo, da ne ovirajo razvoja le-teh. Cvetje iz istih razlogov odstranimo tudi na mladih, prvo leto rastočih drevesih. V suši in pri poznem sajenju taka drevesa tudi še zalivamo. Če so že pognali na cepljenih, nacepljenih ali precepljenih drevesih poganjki iz podlage, odstranimo predvsem tiste, ki rastejo blizu cepljenega mesta in pod njim. Če so poganjki na cepiču bolj slabi, jih pustimo rasti.

Tudi ta mesec je še velika nevarnost nizkih temperatur, ki pogosto predvsem na izpostavljenih legah povzročajo hudo škodo oz. pozebo. Pozebejo še neodprti in odprti cvetovi kakor tudi že oplojeni cvetovi — plodiči. Poznamo več načinov preprečevanja pozebe, ki so do določene meje učinkoviti, seveda če ne padejo temperature pod -5° C. Pod to temperaturo je učinkovito samo oroševanje rastlin z vodo, in sicer od 3. do 8. ure zjutraj. Rosenje mora trajati neprenehoma, tako da na drevju nastaja led, ki se prične počasi topiti z ogrevanjem ozračja. Uspešno je tudi varstvo nasadov z dimljenjem, za kar pripravimo dovolj dračja, smrekovih vej, žaganja in podobnega materiala, ki da ob gorenju dovolj dima. Take kupe je treba pripraviti na več mestih, tako da v primeru vetra lahko zakurimo kup, ki nosi dim nad rastline, ki jih varujemo. Nekateri tudi trdijo, da je proti pozebi uspešno škropljenje z 1 % raztopino boraksa.

Sedaj je tudi čas, da sadno shrambo prezračimo, jo počistimo in po možnosti tudi razkužimo, tako da je pripravljena za pridelek letošnjega leta.

Skoraj vsako leto nam uspe čez zimo pognojiti in obdelati vinograde, letos pa nam je deževno in pravo dolgo zimsko vreme precej nagajalo. Celo tam, kjer je vinogradnikom uspelo opraviti jesensko obdelavo, so tla po obilnih padavinah zbita in neprezračena. Do začetka rasti je ostalo le malo časa, zato moramo z deli pohiteti, seveda kdor še ni. Trte je treba najprej pognojiti z rudninskimi gnojili, najbolje mešanimi ali kompleksnimi, ki vsebujejo vse tri poglavitne hranilne snovi, dušik, fosfor in kalij, in sicer s takimi, ki vsebujejo več dušika, ki ga trta potrebuje največ prav v začetku rasti do cvetenja. Kot smo torej jeseni dali prednost fosforju in kaliju, izbiramo sedaj med gnojili, ki vsebujejo več dušika. Najprimernejša je npr. kombinacija NPK – 17:8:9 ali 15:10:10 pa tudi druge, le da je treba količino gnojila prilagoditi hranilnim normam in stanju posameznega nasada. Sedaj so primerni odmerki od 500 do 1000 kg/ha odvisno pač od starosti, obremenitve nasada, prejšnjega gnojenja itn. Možno je tudi poznejše dognojevanje z dušikovimi gnojili, le da je treba maksimalni učinek le-teh uravnati na čas pred ali po cvetenju grozdja. Zato dognojujemo vsaj tri tedne pred in takoj po cvetenju. Iz prej omenjenih razlogov pa tudi zaradi različnih opravil (rez, vez, popravilo armature, gnojenje) se preorana zemlja stlači, dobi skorjo, izhlapevanje vlage se poveča pa tudi pleveli bohotno rastejo. Vse to je treba preprečiti pred začetkom sušnega obdobja, zato vinograd plitvo obdelamo. Ob tem zakrijemo tudi gnojila in preprečimo izgubo hranilnih snovi.

Pri spomladanski obdelavi je najbolje uporabiti krožno brano, kultivatorje ali večbrazdni plug, odvisno od tega, kateri pleveli prevladujejo. Če je v vinogradu dosti pirnice ali sirka, bo bolje, če bomo delali s kultivatorji, nikakor pa ni priporočljivo uporabiti freze, ki plevel le razreže in ga tako še razmnoži.

Razkuževanje cvetličnih lončkov

Različne rastlinske bolezni se ne prenašajo samo z zemljo, temveč zelo pogosto tudi s posodami in cvetličnimi lončki. V isti cvetlični lonček sadimo v nekaj letih več različnih rastlin, zato bi ga morali po vsakem sajenju oziroma pred praktično uporabo razkužiti. Da bi vedno znova kupovali nove lončke, bi bilo seveda predrago.

Za prenašanje bolezni so najbolj nevarni glinasti lončki, ker so porozni. Manj so nevarni plastični, ker se njihovih gladkih sten ne prime niti vlaga niti zemlja. Posode lahko razkužujemo na več načinov, eden osnovnih in najpomembnejših je pranje. S pranjem odstranimo zemljo, ki se drži sten lončka, in z njo tudi številne povzročitelje bolezni. Uspeh je še večji, če operemo cvetlične lončke z vročo vodo.

Možno je tudi razkuževanje s kemičnimi sredstvi. Izmed številnih kemikalij, ki jih uporabljamo za razkuževanje, je primeren recimo formalin.

V domačem okolju si običajno pomagamo tako, da lončke najprej dobro operemo z vročo vodo, nato jih namočimo še za krajši čas v 0,2 % raztopino orthocida. Priporočamo, da po vsakem presajanju lončke, v katerih smo gojili rastline, takoj temeljito operemo in očistimo, da torej ne čakamo do takrat, ko jih bomo ponovno uporabili.

Mesec maj je torej za vse vrtičkarje ki vsako leto s pridom obdelujemo zelenjavni vrt, sadjarje, vinogradnike in ljubiteljske pridelovalce zelo delaven mesec, zato nič več brat, ampak — veselo na delo, zelenjavni vrt je že prav neučakan !  :-)

P.S.

Upam da ste se s člankom naučili kaj novega. Lahko ga tudi “všečkate” ter tako pomagate deliti koristne nasvete drugim spletnim uporabnikom in tako tudi podprete moje delo. Odprta je tudi možnost komentiranja in v kolikor bi želeli na katerokoli temo kaj dodati, imate mogoče boljši predlog, nasvet, lahko brez zadržkov to tudi storite :-). Brez dvoma bomo s skupnimi močmi k vrtnim opravilom spodbudili marsikaterega posameznika/co. K komentarju lahko pripnete tudi fotografijo in tako podelite svoje delo tudi z ostalimi. Zelenjavni vrt je namreč zelo obširno področje znanja, izkušenj, volje in trdega dela prav vsakega vrtnarja.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekVpliv gnojenja vinogradov na količino in kakovost pridelka grozdja
Naslednji članekVinska Trta in Bolezni
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.