Deli s prijatelji
Zelenjavni vrt v aprilu
Zelenjavni vrt v aprilu

V aprilu naj bo zelenjavni vrt v glavnem posejan in zasajen le z občutljivimi sadeži, kot so paradižnik, paprika, jajčevec, kumare in dinje, počakamo še do 20 maja, ko so zanesljivo mimo »ledeni možje«. Ta čas vzgajamo sadike v lončkih in zaprtih gredah; v maju sadimo le krepke in zdrave sadike na stalno rastišče. Navedene občutljive zelenjavnice sadimo v tunel, kjer ni nevarnosti za slano; pod njegovo zaščito (malega tunela) ostanejo do konca maja. Marca še nismo sejali oglatozrnatega graha mozgovca, ker je bilo vreme zanj še prehladno. Ker je po kakovosti boljši od okroglozrnatega, ga sejemo sedaj. Tudi sladkorni grah sejemo šele v aprilu.

Grahove setve ponovimo vsakih 14 dni; poznamo visoke vrste, tako imenovane dračarje, pa tudi nizke, grmičarje. Slednji ne potrebujejo opore (dračja), ampak jih samo osipamo, da stoje bolj trdno. Zdaj sejemo tudi vrtno peso; njeno setev lahko ponavljamo, če je potrebno, do konca avgusta. Dandanes cenimo drobne sorte (Baby – Beats), ki naglo doraščajo, niso predebele, so pa zelo mehke za kuho; takšna sorta je okrogla »perfekt«. Ne pozabimo na radič solatnik, na rezivec, ki je zelo okusen, čeprav ni beljen. Sejemo ga bolj gosto, da so rastline na tesnem, pa se same ubelijo. Lahko poskusimo že s pravim goriškim ali trebiškim radičem; ta dva radiča sejemo v vrste po 40 cm narazen; na vsakih 10 cm položimo 2 do 3 semena; od teh pa naj ostane le po en sadež. Ker silijo tako zgodnje setve v cvet, sejemo le nekaj vrst, glavno setev pa ponovimo maja in junija. Pri nas je mangold (blitva) skoraj neznan, na našem jugu pa bolj upoštevan kot špinača; ker v toplejših vinorodnih krajih prezimi zunaj, daje vse leto bolj ali manj visok pridelek. Rezivec sejemo 30 x 30 cm narazen, belivec, ki ga moramo zaradi beljenja saditi bolj narazen, pa 50 x 40 cm. Ponovno sejemo korenček, med seme damo malenkost kopra (dilja), njegove liste cenimo za omake, sorta »tetradill« je močno oblistana in daje višji pridelek. Konec meseca sadimo že majaron, šetraj, boreč in baziliko znane dišavnice, katerih sadike vzgajamo v »gnojaku« ali zaprti gredi za dišavnice – rabimo jih za začimbo jedi – v zelenjavnem vrtu izberemo prav sončen prostor. Sejemo tudi dveletne začimbnice, kot so janež, koriander, koper (Foenicolum vulgare) in kumino; ker ostanejo dve leti na istem rastišču, izberemo zanje bolj odmaknjeno gredo. V naslednjih leti se kaj radi izsejejo sami. Ker so omenjene enoletne dišavnice občutljive za slano, jih imamo do konca maja pod tunelom ali pa jih v jasnih nočeh, ko preti slana, zavarujemo s folijo ali ponjavo.

V »gnojaku« nadaljujemo pikiranje in setve; godne sadike ranih kapusnic sadimo na stalno mesto, zlasti karfijolo in kolerabico. Ker je med sadikami kapusnic (50 x 40 cm) še dovolj prostora, zasajamo praznine s solato in kolerabico ali pa sejemo vmes mesečno redkvico. V drugi polovici aprila, ko je zemlja že topla okoli 8 stopinj celzija, sadimo nakaljen krompir, gomolje prekrijemo le 5 do 6 cm na debelo z zemljo. Če šparglja še nismo ogrnili, je skrajni čas, da to storimo, kajti v toplih legah je možno že aprila rezati beluše. Kdor se navdušuje za zelene, saj so bogati C vitamina in karotina, šparglja ne ogrne, ampak špargljišče le prekoplje in zagnoji s popolnim gnojilom (NPK), v katerem prevladujeta kalij in dušik. Poznamo tudi špargljeve vrste, ki so le za »zeleno« vzgojo, na primer »spaganova«.

Solata, ki naj oblikuje glave, potrebuje 25 x 25 cm prostora; sejemo jo v vrste, sproti jo redčimo in uporabljamo kot »berivko«, nazadnje ostanejo le sadike, ki imajo označeno razdaljo; te pa dognojimo s solitrom ali amonijevim nitratom, nato jih okopljemo.

Porove sadike vzgajamo v gnojaku; ko so za svinčnik debele, to je v začetku junija, jih sadimo na stalno gredo; poznamo pa tudi sorte, ki so boljše, če jih ne presajamo, sem sodi »tropita«. To sorto pa sejemo v jarke v drugi polovici aprila 15 cm narazen (3 zrnca); vrsta od vrste ima 30 cm razmika.

Kdor želi kmalu kumare, jih sadi v »kočico«; naredimo jo iz 4 opek; razmestimo jih tako, da nastane štirioglat prostor, ki ga obsujemo s prstjo; notranji, prazni del kočice prekrijemo s šipo. Ker bi sonce ožgalo mlado kumaro, namažemo šipo v obliki kroga z apnenim beležem; v soncu steklo nekoliko odmaknemo, da pride zrak do rastline, v mrazu, zlasti zvečer, jo porinemo nazaj, da je kočica zaprta. Maja, ko ni več nevarnosti za slano, šipo odstranimo. Sadike za kočico lahko vzgojimo v polovičkah jajčnih lupin na toplem kuhinjskem oknu. Tako lahko ravnamo tudi z bučkami; priporočljiva sorta je »kokočela«. Za melone (dinje) je umestna le vzgoja v gnojaku ali pa prevzgoja v lončku. Konec maja jih sadimo na prosto.

Vse jesenske (lanske) setve in saditve, ki so dobro prezimile, recimo zimsko solato »majniški čudež«, špinačo, mangold, zimski grah, čebulo (zimsko) in srebrnjak, šalotko, luk, zimski česen ter ohrovt dognojimo in jih plitvo okopljemo; rastline, ki jih je dvignil srež, potlačimo v zemljo, da dobijo korenine ponovno stik s tlemi.

Zelenjavni vrt v aprilu je lahko za marsikaterega posameznika oz. posameznico težko pričakovan trenutek v letu, saj se po dolgi zimi v našem vrtu ponovno pojavi harmonija barv in okusov.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekVanilija – Nepogrešljiva Dišavnica
Naslednji članekKako Naredimo Tunel Za Zelenjavo
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.