Deli s prijatelji
Gabez (Symphytum officinale)
Gabez (Symphytum officinale)

Za zdravo rast rastlin skrbimo z oživljanjem tal, ustrezno obdelavo tal ter primerno oskrbo rastlin. Na nekatere dejavnike lahko vplivamo z uporabo naravnih pripravkov, kjer pride v poštev zeliščna lekarna za rastline, na nekatere pa ne moremo neposredno vplivati, na primer na vremensko dogajanje. Preveč ali premalo dežja, nizke temperature, velika temperaturna nihanja in podobni pojavi lahko povzročijo zastoje v rasti in slabljenje rastlin, kar še bolj pritegne glive in žuželke.

V ekološkem kmetijstvu si proti takšnim težavam pomagamo z naravnimi sredstvi, ki okrepijo posevke, jim po potrebi pomagajo k hitrejši rasti in zmanjšajo njihovo občutljivost oziroma privlačnost za glive in žuželke. Pomembno je le, da jih uporabimo pravočasno.

Ta sredstva pripravimo iz nekaterih rastlin, ki se odlikujejo po posebnih lastnostih. Večinoma gre za rastline, ki jih uporabljamo tudi za zdravljenje ljudi. Pogosto se dogaja, da kakšno rastlino navadno videvamo vsepovsod, kot nalašč pa je ni pri roki takrat, ko bi jo potrebovali. Zato je pametno, da v svojem vrtu namenimo kakšen kotiček tudi zeliščni lekarni za rastline, pa še sebi in svoji družini bomo včasih pomagali z njo. Hkrati bomo z gojenjem novih rastlin poskrbeli za povečanje pestrosti življenja v našem vrtu, kar bo omogočilo še uspešnejše ekološko vrtnarjenje.

Iz različnih rastlin si lahko pripravimo čaj (kuhanje), brozgo (24-urno namakanje v hladni vodi) ali prevrelko oziroma gnojnico (namakanje v vodi – ne v kovinski posodi, teden do dva, odvisno od temperature).

Zeliščna lekarna in velika kopriva (Urtica dioica)

Koprivi se počasi vrača ugled, ki ga je uživala v prejšnjih časih, in ga ta vsestranska rastlina gotovo zasluži! V veliko pomoč nam je tudi v vrtu. Kot sem že pisal, iz nje delamo tudi enega izmed biološko dinamičnih kompostnih pripravkov.

Velika kopriva
Velika kopriva

Koprivov prevrelek rastlinam pomaga premagati zastoje v rasti. Za pripravo 10 litrov prevrelke narežemo 1 kg kopriv na začetku cvetenja ali malo pred njim. Koprive namakamo (po možnosti v deževnici) teden do dva. Posoda naj bo pokrita, ker tekočina razvije zelo neprijeten vonj. Vsak dan jo nekoliko premešamo. Pri motnjah v rasti (nočna pozeba, velika sušnost) z vrtno zalivalko škropimo v razredčenju 1:10.

Če je slabotnim posevkom treba pomagati že pomladi, lahko mlade rastline ali suho zel pripravimo kot čaj in uporabimo na enak način. Ugodni učinki koprive na rast rastlin nas ne smejo zavesti, da bi z njeno uporabo pretiravali. V tem primeru se bomo srečevali s težavami, ki so značilne za vsako pretirano dušično gnojenje (tudi organsko).

Lažji, začeten napad listnih uši lahko skušamo odvrniti z večkratnim škropljenjem sveže, hladne koprivne brozge (čas namakanja približno 24 ur).

Gojenje: Če bi koprivo radi imeli pri roki, a se sama noče pojaviti, si jo lahko pripeljemo iz narave. Zgodaj pomladi ali jeseni izkopljemo korenike ter jih narežemo na vsaj 15 cm dolge dele. Posadimo jih v rahla in nezapleveljena tla, ki smo jih pognojili z gnojem, delno razkrojenimi lesnimi odpadki ali napol zrelim kompostom. Na začetku po potrebi oplevemo, okopavamo pa ne, ker lahko poškodujemo poganjke, ki se širijo plitvo. Kopriva rada raste tudi ob kompostišču.

Zeliščna lekarna in pelin (Artemisia absinthum) ter navadni vratič (Tanacetum vulgare)

V naravi prijaznem pridelovanju ju uporabljamo kot blago sredstvo za odvračanje nezaželenih žuželk (listne uši, robidova pršica, nekatere gosenice). Oba sodita v družino košaric: 300g suhe, v prah zdrobljene zeli poparimo z vrelo vodo, pustimo nekaj časa stati, precedimo in z vodo dopolnimo do 10 litrov. Če uporabimo svežo rastlino, je vzamemo približno petkrat več. Pred škropljenjem dodamo nekoliko močila, na primer mazavega (kalijevega) mila. Pelinov izvleček pomaga tudi proti ribezovi rji.

Pelin (Artemisia absinthum)
Pelin (Artemisia absinthum)

Gojenje: Pelin je nezahtevna rastlina, raste kjerkoli v vrtu, čeprav svoje prave značilnosti bolje razvije na sončnem rastišču. Je trajnica. Uspešno ga lahko vzgojimo iz semena: sejemo februarja ali marca v zaščiten prostor, pozneje prepikiramo in v maju presadimo na stalno mesto na prostem. Poleti ga razmnožimo s potaknjenci ali z delitvijo korenin. Za gojenje nezahteven vratič je najbolje razmnožiti z delitvijo močnih, plazečih se korenin.

Navadni vratič (Tanacetum vulgare)
Navadni vratič (Tanacetum vulgare)

Zeliščna lekarna in gabez (Symphytum officinale)

Iz gabeza pripravljamo odlično tekoče gnojilo. Kot pri koprivi vzamemo kilogram zeli na 10 litrov vode. Gnojilo je pripravljeno v nekaj dneh. S 5 do 10-krat razredčenim zalivamo rastline. Odlično je tudi za zalivanje sobnih rastlin. Bogato je predvsem s kalijem, pa tudi z drugimi hranili. Gabez je tudi odličen dodatek kompostu.

Gabez (Symphytum officinale)
Gabez (Symphytum officinale)

Gojenje: Gabez je trajnica. Rad ima vlažna, senčna mesta. Razmnožujemo ga z delitvijo korenin ali pa jeseni s setvijo, kar je manj enostavno. Gabeza ne bo težko preseliti iz narave.

Zeliščna lekarna in njivska preslica (Equisetum arvense)

Preslice ne bomo nalašč gojili na vrtu, vendar pa jo moramo, če že govorimo o zdravilih za rastline, vsekakor omeniti. Že Rudolf Steiner, utemeljitelj biološko dinamičnega kmetijstva, je njeno posebno učinkovitost v boju proti glivicam povezoval z visoko vsebnostjo kremena in dvojno naravo te rastline: zgodaj pomladi namreč poženejo trosonosci, ki jim hitro sledijo jalova zelena stebla. To je značilno le za njivsko preslico, ne pa tudi za močvirsko in vodno. Samo prvo uporabljamo prav zaradi tega in ne morebiti zaradi strupenosti njenih sorodnic. Zelena jalova stebla (»metle«) njivske preslice naberemo pozno poleti, ko vsebuje največ kremena. 300 g suhe zeli eno uro počasi kuhamo v 5 litrih vode in potem še dolijemo petkratno količino vode. Čaj lahko škropimo takoj ali pa ga shranimo za poznejšo uporabo (spremeni se v gnojnico).

Njivska preslica (Equisetum arvense)
Njivska preslica (Equisetum arvense)

S tem pripravkom preventivno škropimo po tleh, kadar je velika vlažnost, ki vedno pomeni posebno nevarnost za pojavljanje glivic. To škropljenje pozno jeseni in zgodaj pomladi opravimo povsod tam, kjer se bojimo napada glivic. Pozneje lahko še nekajkrat škropimo v času rasti.

Če ti ukrepi ne zadostujejo, se je v biološko dinamični praksi dobro obnesel naslednji postopek: ob treh zaporednih dneh vsakič ob isti uri škropimo neposredno po napadenih rastlinah. Če pri pridelovanju nismo štorih hujših napak, bodo glivice izginile.

Na kmetiji – kjer sem preživel čudovit predlanski dopust – je gospodarica, sicer agronomka, v svojem vrtu gojila kar precej jagod in malin. Kljub izrazito vlažnemu podnebju ni imela nikoli težav s plesnimi. Po svojih izkušnjah se ima za to zahvaliti prav redni uporabi presličnega pripravka ter seveda tistemu, kar je našteto v prvem stavku tega članka.

Sorodna povezava: