Deli s prijatelji
Zgodnja solata
Zgodnja solata

Zgodnja solata je verjetno prva, na katero pomisli večina Slovencev, ko nam kdo omeni besede sveža zelenjava, sveža zelenjavna priloga. Brez nje si povprečen Slovenec ne predstavlja kosila, vsaj nedeljskega ne! Od mnogih drugih evropskih narodov se razlikujemo tudi po izbirčnosti, tradicionalističnosti in konzervativnosti prehranskih navad. Med sortami jedilnega krompirja izbiramo največ belomesnate, kokošja jajca z belo lupino so nam še vedno tuja, brokoli in blitva sta manj pomembna vzporednika cvetači in špinači, sladka koruza…: „Ah, to je za prašiče!“, in še dlje bi lahko našteval. Sredi preteklega leta je Kmečki glas pisal o navdušenju porabnikov nad rdečelistnimi solatami. Le stežka si predstavljam izrazitejšo uveljavitev takšnih teženj tudi pri nas.

Neizpodbitno pa je dejstvo, da solata sodi med najpomembnejše zelenjavnice in je na naši mizi nepogrešljiva!

Zgodnja solata – priprave

Skoraj ga ni leta, ko se ne bi prve spomladanske otoplitve pojavile že februarja ali marca. To je tudi čas, ko začnemo s prvimi vrtnimi opravili v novi rastni dobi. Dokončamo dela, ki jih nismo uspeli zaključiti jeseni; na primer lopatanje, gnojenje s hlevskim gnojem ipd. Pripravimo si tudi toplo gredo tako, da ji zapolnimo dno z nekoliko osušenim konjskim gnojem in ga stlačimo 30 do 40 cm na debelo. Čez gnoj nasujemo in zravnamo kompostno zemljo ali dobro vrtno prst, ki naj bo rahla, strukturna in zelo humozna. Vsaj nekaj dni pred načrtovano setvijo bomo gredo zalili z mlačno vodo, da bo gnoj začel sproščati toploto. Preverimo prozorno kritino (npr. steklo, PVC,…) in jo po potrebi pred spomladanskim mrazom in snegom podvojimo ali kako drugače okrepimo. Taka setvenica je primerna za setev sort najzgodnejših kultur, katerih sadike bomo najkasneje konec aprila ali pa šele po ledenih možeh presajali na prosto. Čas presajanja pa je odvisen od krajevnih podnebnih in vremenskih razmer. Kdor ima rastlinjak, o topli gredi najbrž niti razmišljal ne bo, še vedno pa ostaja najpreprostejša možnost zgodnje setve za skromne začetnike; to je setev v zabojčke na okenski polici.

Kulture za zgodnjo setev so solata (prva je berivka), korenje, peteršilj, redkvice, grah, špinača. Za njimi prideta na prostem na vrsto čebulček in spomladanski česen ter zgodnje zelje, poletne cvetače, ohrovt, kolerabica, blitva, rdeča pesa in motovilec. Med obstoječimi sortami naštetih vrtnin Semenarna Ljubljana ponuja semena solat ‘vegorka’ in ‘leda’. Izkušeni vrtičkarji se prve spomnite še izpred nekaj let, potem pa je za krajši čas izginila iz prodajnih polic. Zgodnja solata ‘vegorka’ je prezimna krhko-listna glavnata solata; po zunanjem izgledu je svetlejše zelene barve, posuta z rjavordečimi pegami. Že sredi februarja jo lahko sejemo v tople grede. Če smo sadike predhodno vzgojili v setvenih zabojčkih, jih od konca februarja dalje presajamo v tople grede. Setev na prosto opravimo proti koncu avgusta – v tem primeru jo bomo pridelovali kot zimsko solato.

‘Leda’ je poletna krhkolistna glavnata solata, primerna za spomladansko, poletno in jesensko pridelavo. Je svetlo zelene barve, dokaj odporna na gnitja znotraj glave, njena najbolj dobrodošla odlika pa je odpornost na visoke poletne temperature in s tem kasnejše uhajanje v cvet. Za zgodnje spomladansko pridelovanje velja zgoraj navedeno, za razliko od sorte ‘vegorka’ pa jo bomo pri enaki vzgoji pobirali nekoliko kasneje; v maju. Na prosto jo lahko sejemo od konca aprila dalje, kakor hitro je primemo vreme.

Na kratko še nekaj splošnih pridelovalnih napotkov za solato:

  • sejemo v humozna vrtna tla, 0,5 cm globoko,
  • kalitev pri talni temperaturi: 5° C traja skoraj 50 dni, 12° C približno 10 dni, 20° C približno 4 dni, pri temperaturi nad 25° C močno ovira kalitev,
  • optimalna temperatura je od 15° do 18° C za vznik,
  • ob presajanju naj sadike ne bodo prestare (imajo naj 4 liste),
  • sadimo v razmakih 20 x 20 (presajanje v tople grede zg. spomladi) do 30 x 30 cm,
  • pri redkem presajanju so možni vmesni sosevki (redkvica, grah, zelje, idr.),
  • glave pobiramo dopoldne; najbolje je zjutraj.

Ne bom našteval vitaminske in druge vsebnosti solate ter njenega pomena za zdravo prehrano, saj sem na to temo že veliko napisal. Skratka, vsi jo imamo radi in se je v zgodnji pomladi veselimo, najboljša pa je iz domačega vrta.

Sorodna iskanja:

  • Zgodnja solata
  • Sajenje solate v toplo gredo
  • Sajenje solate