Deli s prijatelji
Zimsko delo na vrtu

Približuje se zima, naravi se napoveduje počitek, tudi v vrtu je mir. Zelenjadnik je pospravljen, grede so prazne in čakajo na zimsko kop in gnojenje ali bolje rečeno, nehvaležno zimsko delo na vrtu. Kop izvajamo pozno jeseni, ko tla še niso zmrznjena. Prekopavamo z lopato rezačo. V zapleveljenih tleh je boljša vilasta, ker plevelov ne razreže in jih le izruje. Z navadno lopato plevel razrežemo, zlasti pirnico, regačico, slak in osat in jih razmnožimo. Izruvane korenike poberemo in uničimo. Lahko jih posušimo na soncu in zažgemo. Tudi za kompost niso primerne, ker na videz suhe oživijo in okužijo kompost.

Prekopano zemljo pustimo v grudah in teh ne izravnamo. S tem nastane večja površina, ki jo mraz lažje razrahlja. Prekopljemo enakomerno globoko v globini 20 do 25 cm, kar je za večino zelenjadnic dovolj globoko.

Paziti moramo, da odrezane brazde lepo obrnemo in skrbno prislonimo. Tako lahko naredimo le, če zajeta gruda ni preširoka. Če grede niso ravne, jih poskušamo s kopjo izravnati, tako da odlagamo v globel več zemlje.

Dokončno pa površino zravnamo z železnimi grabljami šele spomladi, ko grede pripravljamo za setev. Zemlja v surovih brazdah ni le močneje izpostavljena mrazu, ampak sprejema tudi več vode, torej dež in sneg. Zemlja se mora pozimi založiti tudi z vodo, da je poleti ne bo primanjkovalo.

Spomladi, brž ko je mogoče, običajno marca, zravnamo prekopano zemljo, da preprečimo preveliko izhlapevanje vlage.

Z jesenskim prekopavanjem smo tla razdelili na dva sloja in prekinili kapilarni tok vode navzgor. Pozimi se posebno pod pritiskom snega prekopana zemlja useda in ponovno združi s spodnjim slojem živice.

Jeseni spodrezani kapilarni tok ponovno oživi. Talna voda gre v izgubo, ker brez koristi izhlapeva v ozračje. To lahko preprečimo, če spomladi čim prej tla izravnamo, jih površinsko zrahljamo in uničimo kapilarni tok navzgor.

Delo opravimo temeljito, če jeseni zemljo prekopljemo, spomladi pa zravnamo in zrahljamo z rahljačem ali grebljico. To orodje ima troje ali petero zakrivljenih rogljev z rezili (gosje nožiče), s katerim rahljamo jeseni prekopano zemljo.

Temu grobemu rahljanju sledi rahljanje z lesenimi grabljami. Grablje vlečemo rahlo po površini brez pritiska v obe smeri. Pri pravilnem delu grablje tako rekoč »plavajo« po površini.

Za površinsko obdelavo zemlje služijo ročni kultivatorji (Muta), ki jih vlečemo za sabo, da ne stopimo na že obdelano zemljišče. Včasih smo delali z motikami, kar pa je zelo utrudljivo, ker delamo v sklonjenem položaju.

Pri delu s kultivatorjem pa delamo zravnano brez posebnega truda, hkrati pa tudi zelo natančno in hitro. S kultivatorjem opravimo rahljanje tudi veliko hitreje kot z motiko. Za kultiviranje tal z rahljači moramo izbrati le primerno orodje, ker ni vseeno ali delamo na težki ilovnati ali v lahki peščeni zemlji.

Za delo na težki zemlji morajo biti roglji bolj usločeni in rezila ostrejša. Za lahko zemljo pa zadostuje tudi navadna strgača ali grebljica, ki zemljo le prečeše.

Zimsko delo na vrtu pogosto združimo z gnojenjem

Za 100 m2 površine potrebujemo 300 do 500 kg gnoja. Za jesensko gnojenje ni toliko pomembno, da je gnoj preležan, ustreza tudi svež gnoj, ker bo proces vrenja in razkroja potekal v zemlji. Do spomladi bo dovolj zrel.

Zimsko delo na vrtu
Zimsko delo na vrtu

Mnogim zelenjadnicam pa tak gnoj ne ustreza, zato za zelo zgodnje setve gnojimo s starejšim gnojem. Starejši je bolj homogen, laže ga drobimo in razdelimo po površini, zato ga tudi laže podkopljemo.

Ni ga treba tlačiti v prekopalni jarek, ampak ga skupaj z grudo odrežemo in prislonimo. Na ta način ne pride pregloboko v zemljo in jesensko zimska kop je po učinku podobna oranju s sodobnim plugom, ki brazdo ne le odreže, obrne in prisloni, ampak jo tudi drobi, gnoj pa razdeli od podnožja brazde do njenega vrha.

Tako je gnoj v stalnem stiku z zrakom, kar zagotavlja pravilno humifikacijo in v dokončni fazi blag humus. Takšen humus pa je tudi zagotovilo za pravilen izkoristek mineralnih gnojil, ker omogoča bujno edafsko življenje v tleh, torej razvoj mikrobov, ki gnojila pretvorijo v fazo največjega izkoristka. Brez humusa so mineralna gnojila slabo izkoriščena!

Ni nujno, da nastaja humus samo iz gnoja in koreninskih ostankov pridelanih rastlin. Primerno nadomestilo zanj je kompost. Za jesensko gnojenje je presnivec celo boljši kot zrelec, vendar je za zgodnje setve boljši zrel in presejan kompost.

Presnivec ni primeren za korenaste in repaste zelenjadi, krompirju ne škoduje, pač pa večini čebulnic, razen poru. Na 1 m2 lahko trosimo do 10 kg komposta in sicer presnega več, zrelega manj.

Vrtičkar včasih tudi komposta nima, zato je prisiljen, da seže po umetnem gnoju iz šote ali po šotnici. Šota ali šotnica morata biti povsem vlažni, ko ju trosimo. Za 100 m2 površine zadostuje 3 bale šotnice.

V njej so vsa nujno potrebna mineralna gnojila in še nekateri mikroelementi, ki jih potrebujejo talne bakterije (molibden) ali zelenjadnice (bor, baker, mangan).

Pomanjkanje molibdena občutijo najprej kapusnice (karfijola ne dela rož), nato pa druge zelenjadnice.

Zimsko delo na vrtu in varčevanje s hlevskim gnojem

Gnojenje s hlevskim gnojem je drago, prav tako s šotnico, zato moramo z obema varčevati. Uporabljamo jih vsako tretje leto. V peščenih in zelo lahkih ter zračnih zemljah, ki so zelo aktivne, je priporočljivo gnojiti vsako drugo leto, vendar le s polovično količino gnoja, komposta ali šotnice.

Skratka, vrt moramo gnojiti in prekopavati v jeseni, da tla prezebejo in si naberejo zimsko vlago.

Rahle peščene zemlje gnojimo organsko raje spomladi. Takrat jih tudi prekopljemo, sicer gnoj prehitro »zgori«. To velja tudi za mineralna gnojila, ki lahko preidejo v podtalnico, kjer pa so brez učinka.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekSiamske mačke so nekdaj kot svete častili v budističnih templjih
Naslednji članekJavor nadvse pomembno gozdno, parkovno in drevoredno drevo
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.