Deli s prijatelji
Zimsko spanje v kraljestvu živali

Zimsko spanje je poleg selitve nekaterih živali, zlasti ptic, nenavadna uganka. To je neka vmesna stopnja med življenjem in smrtjo, ki pa je za nekatere živali življenjskega pomena.

Ko se približujejo hladni zimski dnevi, se mnogi organizmi skrijejo v votline in zemeljske luknje in zapadejo v nekakšno mrtvo stanje.

Prehranjevanje v tem času povsem ali skoraj povsem preneha, vse življenjske funkcije se zmanjšujejo kar se le da, da se pri tem ne bi izgubljala energija, s katero morajo živali skrbno varčevati zlasti tiste, s pravim zimskim spanjem kot so svizci, hrčki, polhi, ježi in netopirji.

Nekoliko drugače pa je pri veverici, jazbecu in drugih, ki od časa do časa prekinejo zimsko spanje zlasti, če je zima dolga in ostra, da se okrepčajo.

Zelo pa sem se začudil, ko sem opazil, da se pozimi pusti citronček enostavno zamrzniti. To je edini način, da preživi zimo. Znano je tudi, da se telesna temperatura netopirjev povsem prilagodi temperaturi okolja, pri tem se utrip srca in dihanje zmanjšata na slabo desetino normale.

Drug zanimiv primer je polh, ki prespi kar sedem hladnih mesecev.

Kot že omenjeni citronček, prezimijo pri temperaturah do -20° C nekatere ribe, na primer krap, pri tem pa ne utrpe nobene škode. Spomladi v svojih domovanjih spet povsem normalno ožive.

Zimsko spanje glede na vrsto živali

Zimsko spanje skrivnostnih živali traja različno dolgo. Odvisno je pač na eni strani od časa hladne dobe, na drugi strani pa seveda od vrste živali.

Veverice in hrčki potrebujejo za to 2 – 3 mesece ali dlje, s krajšimi presledki, medtem ko potrebuje jež 3 – 4, netopir celo 6 mesecev za svoj zimski počitek.

Mnoge živali trošijo med zimskim spanjem, zlasti sesalci, zalogo maščob v podkožju, ki so si jih pripravile v jeseni.

Potreba po telesni toploti živali je zelo različna. Temperature pod 4° C povzroče, da se zlasti mnogi pevci prebude, prav tako hrčki, ježi, polhi itd. Podobno je tudi pri ribah.

Odporne na mraz so zlasti žuželke. Raziskovanja so pokazala, da metulji in bube v ledu zamrznejo in tako tedne in tedne ostanejo ujete v led brez kasnejših negativnih posledic.

Povsem neprizadete se zdijo tudi nekatere nižje razvite živali kot so trosovke, bičkarji in migetalkarji, ki jih sicer vidimo le z mikroskopom. Ko so jih umetno ohladili na -250° C, so bili po eni uri pri sobni temperaturi že spet povsem živahni.

Seveda so mnoge živali žrtev nizkih zimskih temperatur in se mnogokrat iz zimskega sna ne zbude, za mnoge živalske vrste pa je ta čudežni naravni pojav edina možnost, da se prihodnjo pomlad na novo prebude v življenje.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekKolibri – barvit lepotec
Naslednji članekBliskoviti dihur in moja zagnanost
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.