Deli s prijatelji
Živa meja
Živa meja

Živa meja je rastlinska ograja; z njo nadomestimo leseno ali kovinsko. Njena naloga ni le omejevanje in ograjevanje vrta, pač pa je hkrati tudi naravna povezava z zunanjim svetom. Da nas varuje pred pogledi radovednih sosedov, je še dodaten razlog, da postaja živa meja vse bolj iskana in cenjena. In kako jo moramo oskrbovati, da bo na novo zasajena lepo rastla?

Od dobro pripravljenega zemljišča je v veliki meri odvisna rast rastlin. Ker jih bomo pustili na istem mestu več let, jim kasneje ne bomo mogli bistveno izboljšati življenjskih razmer. Zato poskrbimo za ustrezno rastišče že pred sajenjem.

Nekaj tednov pred sajenjem zemljišče dobro prekopljemo 50 do 60 cm globoko in sproti odstranjujemo razne koreninske plevele. Zemlja je običajno tam, kjer sadimo žive meje, slaba. Izboljšamo jo z dodajanjem starega in dobro preperelega gnoja, šote ali komposta. Da bo meja zasajena čimbolj naravno, si tako pri kopanju kot kasneje pri sajenju pomagamo z vrvico. Pri kopanju jarka zmečemo vrhnjo plast zemlje na eno, spodnjo pa na drugo stran. Dno jarka prekopljemo, nato dodamo kompost in šoto ter vse skupaj premešamo. Gnoj dodamo šele, ko so rastline že posajene; na dnu bi bolj škodoval kot koristil.

Sajenje žive meje

Rastline za živo mejo lahko sadimo jeseni ali spomladi. Odkar dobimo nekatere rastline v kontejnerjih, lahko zasajamo živo mejo vse leto. Rastline za živo mejo sadimo v eno ali dve vrsti. Enovrstno sadimo rastline, ki poganjajo dolge poganjke. Te na spodnji strani med seboj prepletemo, da dobimo gosto in neprehodno mejo. Takšna meja je bolj ozka. Nekoliko širša je živa meja, če posadimo rastline v dve vrsti; sadimo jih v trikot, da ena vrsta dopolnjuje drugo.

Med jesenskim in pomladanskim sajenjem ni bistvene razlike. Vsako sajenje ima svoje prednosti in tudi slabe strani. Prednost jesenskega sajenja je ta, da dobimo jeseni, ko se prodaja v drevesnicah šele prične, lepe rastline. Slaba stran pa je, da lahko v hujši zimi občutljivejše rastline pozebejo. Takšne sadimo raje spomladi.

Spomladi pa dostikrat ne dobimo več vseh vrst rastlin, ker so bile že jeseni razprodane. Jeseni pričnemo saditi iglavce meseca avgusta, listavce pa, ko prenehajo rasti in jim odpade listje. Spomladi sadimo listavce kot iglavce, vse dokler ne pričnejo odganjati. Ko imamo pripravljeno zemljišče, se lotimo sajenja.

Najprej sadikam za tretjino prikrajšamo korenine. Tako jih spodbudimo k bujnejši rasti. Nato sadike posadimo na primerno razdaljo ter jih z zemljo, ki smo jo skopali z vrha ter zboljšali s kompostom in šoto, zasujemo do polovice. Zemljo ob rastlinah dobro zatlačimo z nogo, nato jih temeljito zalijemo. Nagnjene rastline naravnamo ter obsujemo še s preostalo zemljo, nato jih ponovno zatlačimo in zalijemo. Gnoj potrosimo okoli rastlin in ga prekrijemo še s preostalo zemljo. Jeseni sajene rastline lahko poškodujejo mraz, zimsko sonce oziroma pomladanski vetrovi. Ti lahko zemljo tako izsušijo, da rastline zaradi pomanjkanja vlage popolnoma propadejo. Priporočljivo je, da zemljo okoli rastlin prekrijemo s šoto, z listjem ali s slamo. Tako preprečimo premočno izhlapevanje in rastlinam ostane prepotrebna vlaga.

Saditvena rez

Ob jesenskem sajenju rastlin ne obrezujemo, ob pomladanskem pa jih prikrajšujemo za tretjino. Prav toliko skrajšamo spomladi tiste rastline, ki smo jih posadili že jeseni. To je tako imenovana saditvena rez, ki pri rastlinah spodbudi bujno rast, hkrati pa skrbi za pravilno razmerje med koreninami in krošnjo.

Vzdrževalna rez

Živo mejo lahko pustimo, da raste po svoje, ali pa jo obrezujemo. Prosto rastočim živim mejam spomladi izrežemo zaradi mraza poškodovane poganjke. Vsakih nekaj let jih pomladimo z odstranjevanjem vsega starega lesa. Pomlajene rastline bodo kmalu pognale nove poganjke. Če nameravamo živo mejo redno obrezovati, rastline spomladi ob sajenju prikrajšamo za tretjino, prvo leto po sajenju pa jih ne obrezujemo. Prihodnje leto meseca avgusta jih obrežemo tako, da je meja na spodnji strani nekoliko širša kot na vrhu. Praviloma mora biti živa meja na vsak višinski meter ožja za 10 cm.

Živo mejo obrezujemo s posebnimi škarjami z dolgim rezilom. Da jo obrežemo čimbolj naravno, si pomagamo z vrvico. Vzgoja lepe žive meje traja dve do tri leta. Pri obrezovanju pazimo, da ne bo ogolela.

Nadaljnja oskrba

Pri oskrbi žive meje je zelo pomembno, da rastline redno dognojujemo, da odstranjujemo plevele ter zatiramo morebitne bolezni in škodljivce. Vsako pomlad gnojimo s kompostom ali starim gnojem, ki ga potrosimo kakšen centimeter na debelo. Na kvadratni meter dodamo živi meji še 40 do 50 g nitrofoskala. Vse skupaj plitvo zakopljemo v zemljo.

Možno je tudi zeleno gnojenje s travo, ki jo po košnji potrosimo pod rastlinami. Ta, počasi razpada in zadržuje vlago v tleh, hkrati pa nekoliko zavira razvoj plevela.

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja:

  • Grmovnice za živo mejo
  • Živa meja sadike
  • Zimzelena živa meja
  • Zasaditev žive meje
  • Striženje žive meje
  • Sajenje žive meje

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekFikus benjamin – kaj storiti če je prevelik
Naslednji članekMelisa – melisini listi tudi kot zdravilo
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.