Deli s prijatelji
Obregonia denegrii

Med zelo nenavadne kaktuse, ki jih zbiratelji visoko cenijo, sodijo tako imenovani kaktusi »živeče skale«. To so zelo počasi rastoče vrste iz nerodovitnih predelov puščave »Chihuahua« na severu Mehike in iz južnih predelov Teksasa. Njihova telesa so resnično skrivnostnih oblik, razpokanih, nagubanih in hrapavih površin, zaradi česar jih težko opazimo in so tako dobro skriti v skalnati pokrajini. Poleg tega se barvno prilagajajo naravnemu okolju.

Ariocarpus
Ariocarpus

Glavni Rod Živečih Skal

Glavni rod »živečih skal« je »Ariocarpus«, ki šteje šest vrst in nekaj variacij. Z izjemo Ariocarpus fissuratus in nekaj njegovih različic so ti kaktusi doma samo v Mehiki v puščavi »Chihuahua«, za katero je značilno, da v zimskih mesecih ne pade niti kaplja dežja. Mokro obdobje traja od julija do septembra, in sicer dežuje v nalivih, tako da pade naenkrat tudi od 250 do 620 mm dežja.

Ti kaktusi imajo debelo koreniko in sploščen vrh s trikotnimi grbicami. Mlade rastline rastejo sprva dokaj hitro, ko se približujejo svoji običajni velikosti, pa vedno počasneje. Potem razvije rastlina na leto le še štiri ali pet grbic, le vrh je zelen z rumenkasto vato. »Ariocarpus fissuratus« ima globoko zarezane trikotne grbice in roza cvetove. »Ariocarpus retusus« cveti z rožnatimi, včasih tudi z belimi cvetovi, ima pa kratke, piramidaste, pogosto oglate, običajno sivkasto rjave grbice. »Ariocarpus trigonus« odlikujejo podolgovate piramidasto upognjene, krempljaste sivkasto zelene grbice in rumeni cvetovi. »Ariocarpus kotschoubeyanus« nosi majhne ploščate, pikaste volnate grbice z mozaičnimi vzorci in bele cvetove. Ariocarpus scaphorostrus in Ariocarpus agavoides imata dolge grobe grbice in pisane cvetove.

Mehiški Obregonia Denegrii

Naslednji kaktus, ki spada med živeče skale, je mehiški »Obregonia denegrii«, edina vrsta v rodu. Našli so ga na gričevnatih pobočjih v senci majhnih grmov. To je redka vrsta med kaktejami, ki zelo težko vzklije iz semena, cveti pa tudi redko. »Obregonia denegrii« je kroglaste oblike z belo vato na vrhu. Telo je pokrito z listom podobnim grbicam, ki so ponavadi rjavkaste.

V premeru ima 12 cm, cveti pa zelo redko z velikimi belimi cvetovi, ki merijo 5 – 8 cm v premeru.

Obregonia denegrii
Obregonia denegrii

Strombocactus Disciformis

»Strombocactus disciformis« je repaste oblike s sploščenim vrhom. Grbice ima nizke, svetlikajoče se z belimi bodicami.

V divjini raste v nizkih umazanih kotanjah. Bodice nosijo le najmlajše areole, starejšim pa z leti odpadejo.

Strombocactus disciformis
Strombocactus disciformis

Aztekium Ritteri

»Aztekium ritteri« je edinstven kaktus doma iz Mehike. Raste v nedosegljivih skalnih razpokah. Telo kaktusa je majhno, rebra pa so križem razbrazdana. V premeru doseže največ 5 cm. Ponavadi raste v manjših skupinah. Telo je svetlo zelene barve, starejše grbice so brez bodic. Bledo rožnati cvetovi so na vrhu rastline ovateni, trajajo pa nekaj dni. Odpirati se začno že zelo zgodaj zjutraj.

Aztekium ritteri
Aztekium ritteri

Prav tako redke vrste, ki sodijo v ta krog, je rod »Turbinicarpus«, ki je bil nekdaj imenovan »Strombocactus«. To so majhne rastline repaste oblike z rjavkastim ali modro zelenim telesom. Bodice so zelo nežne, papirnate in lasem podobne. V rodu je nekaj vrst, najbolj znane pa sta »Turbinicarpus klinkerianus« in »Turbinicarpus schmiedickeanus«. Teh »živečih skal« ni lahko gojiti in je vsakdo, ki jih ima v zbirki, zelo ponosen nanje. Ponavadi najdemo v zbirkah dve manj zahtevni vrsti »Epithelantha micromeris« in »Lophophora williamsii«.

Epithelantha micromeris

»Epithelantha micromeris« so našli na humoznih gričih v Teksasu in severni Mehiki. Telo je kroglaste oblike in pokrito z gostimi belimi bodicami. Od daleč so videti kot žogice za namizni tenis. Običajno raste v skupinah, zelo stari primerki naredijo skupino s tudi po sto glavicami. Rožnato beli cvetovi se pokažejo na vrhu rastline. »Lophophora williamsii« ali »Peyote« je bil v preteklosti večkrat omenjen.

Lophophora williamsii
Lophophora williamsii

Mnogi Indijanci v Severni Ameriki so čuvali ta kaktus kot skrivnostno rastlino. Uživali so ga pri plesih in pred bojnimi pohodi. Rastlina vsebuje alkaloide, ki povzročajo pri ljudeh halucinogene učinke z barvnimi prividi. Zaradi tega so ta kaktus prepovedali gojiti in prodajati v mnogih deželah, tudi v Evropi. Gojiteljem so ga celo prepovedali imeti v zbirkah, ker so ga mnogi pojedli. Poleg tega rastlina lahko povzroči tudi bljuvanje. Ima svetlikajoče se telo zelenkasto modre barve, brez bodic, namesto njih pa je v šopu strnjena nežna vata. Cvetovi poženejo na vrhu, so rožnati ali bledo rožnati, včasih pa tudi beli s temnejšo progo po sredi.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas