Deli s prijatelji
Kušcar

Star kitajski rek pravi: Če hočeš biti vesel en dan, sezi po dobri kapljici. Če hočeš biti zadovoljen vse leto, se poroči. Če hočeš biti srečen vse življenje, si omisli vrt ter ustvari zootic.

Vrt je res nekaj, s čimer se lahko ukvarjamo iz dneva v dan, vedno nam da kaj novega in lepega, vsako uro se kaže v novi luči. Vendar si veliko ljudi v bloku oziroma stolpnicah ne more omisliti vrta, čeprav bi bili radi srečni vse življenje. Tako pač sežemo po cveticah v lončkih. Gojenje cvetic je tako lep konjiček, da mu ni zastojn odmerjena prenekatera stran v časopisih in revijah. Kar priznajmo si – da je neizmerno veselje, ko vzcvete poganjek, ki smo ga sami vzgojili !  Ljudje pa smo pač različni in različne reči tudi gojimo. Eni se navdušujejo nad cvetjem, drugi nad zelenjem, tretji se ukvarjajo z eno samo, strašansko posebno in strašansko težko vzgoljivo rastlino in ji posvečajo vse svoje misli in čustva.

Moj pokojni stric, naprimer, je bil dobesedno obseden z vzgojo kaktusov in kaktej. Imel je nekaj čez 1000 različnih vrst v svojem majhnem rastlinjaku.  Potem spet drugi gojijo sadno drevje, recimo jablane. Neizkušeni in nepoučeni si nakupijo celo skladovnico strokovnih knjig, potem pa se zgodi, da obrežejo ves rodni les, divjakom pa dajo sonca, gnojil in nege za deset pravih jablan. Če pa že niso obrezali vsega, razen divjakov, jablana rodi in potem morajo vse večne čase jesti nagnito sadje. Treba je namreč zalogo prebirati in vse načeto izločiti, bilo pa bi ga škoda zavreči. Človek ga torej obreže in poje. Preden pa je pojedel vse, so začeli gniti že prej zbrani sadeži. Jaz osebno od domačih jabolk jem le jabolka moje tašče. Izgledajo prav tako neugledno in čudno, ampak so dobra, nešpricana z umetnimi škropivi (torej bio) in res so dobra, ker goji le tiste stare sorte; mujcike naprimer. Ja, čudovita je jablana, ko cveti, prelepo je sedeti pod njo in poslušati čebele in človeku gre kar na jok, če pride toča in je trava pod drevesom vsa bela od odpadlih cvetov.

Da bi lažje prenašali samotne ure, si mnogi ljudje omislijo domačo žival. Če je , vzemimo, muca plemenite pasme, ji ob času najdejo primernega prijatelja in potem so doma nadvse ljubki mladički… do tu vse lepo in prav. A težko je , ko ti mladički odrastejo, potem je blokovsko naselje ali pa vas, prepolno brezdomskih muck, ki jih vsi odganjajo. Pa saj poznamo tak »problem«.

Največ ljudi dandanes pa ima za domačo žival psa. Pes je človekov najboljši prijatelj in to seveda 100-odstotno drži. Če načrtujete nakup pasjega prijatelja, se dodobra pozanimajte, kakšna pasma vam ustreza. Nikakor se ni dobro odločiti za pasmo, ki je ne bomo mogli obvladati in primerno učiti. Sicer pa iz medijev poznamo prenekatero žalostno pasjo zgodbo. Te pa se ponavadi skoraj zmeraj končajo krvoločno.

Mnogi si iz zootic centra omislijo hrčka, morskega prašička, hišnega zajčka, činčilo ali kakšnega podobnega kosmatinčka. Te vse so nadvse imenitne in zabavne živalce, imajo pa predvsem napako da so živahne ponoči in — ne sme vas motiti poseben vonj njihovih iztrebkov. Drugače pa so vsi ti našteti zakon za cartanje na udobnem fotelju ob kaminu (seveda, če nimate ob sebi kaj boljšega za cartanje).

Papagaji, kanarčki, are, nimfe, … Vse te lepo žvižgajo, ampak meni osebno ptice ne sodijo v kletko. Ptica v kletki dobi tak žalosten izraz in otožen glas. To zame ni.

Precej skrivnostni pa so zame tisti, ki gojijo kače, kuščarje, pajke, ščurke ali kaj podobnega. Omislijo si dragocen terarij z vsem mogočim, kar raste v njem, pa še kakšno eksotično plazilko vmes. Saj nimam nič proti kačam, pajkom in kuščarjem, če jih ne vidim od blizu. Vendar pa ima vsaka taka žival prav tako svoj prostor v naravi in tega jim vendar nočemo vzeti ali uničiti. V stanovanje pa take živali raje ne bi vzel.

Sam sem osebno največji ljubitelj akvarijev.  Ribice so najbolj tihe in nežne. Poleg tega pa se mi vodni svet zdi še najbolj skrivnosten in do vodnih živali čutim posebno spoštovanje. V svojih otroških in najstniških letih sem imel doma kar nekaj akvarijev z različnimi vrstami rib, potem pa sem kot vsi drugi rastel, druge stvari postanejo pomembnejše in ni bilo več časa za tihe ribice. Sedaj pa mi želja po akvariju spet prihaja počasi v mojo podzavest in mislim, da ne bo dolgo, ko bom svoj novi dom okrasil s kakšnim lepim in velikim akvarijem.

Lep hobi je vzgoja rastlin in domačih živali, vendar pa je tudi žalostno, da skoraj vse naše ljubljenke, rože in živali, živijo manj kot mi in pride dan, ko se moramo od njih posloviti. Takrat pa je najbolje, če si čimprej omislimo drugo, ob kateri bomo imeli izkušnje že od prej in tako bomo lahko na polno uživali nove radosti z mladim živim bitjem.

Obilico veselja želim vsem ljubiteljem zootic malih živali in vzgojiteljem rastlin, malih in velikih.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekKje Je Tito?
Naslednji članekObrtna Zbornica Slovenija
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.

PUSTITE KOMENTAR

+ 2 = 3