Med vsemi rastlinami, ki rastejo v sredozemskem območju, je granatno jabolko nedvomno najbolj zanimivo in sicer ne le zaradi botaničnih lastnosti.
Granatno jabolko (Punica granatum) se navadno razvije v košat grm, v toplejših južnih krajih pa zraste v manjše drevo.
Listi so podolgovati ter na zgornji strani svetlozelene barve. Ker je rastlina listopadna, jeseni listi odpadejo ter spomladi spet odženejo. Granatno jabolko navadno cveti junija – julija, včasih pa cvetenje podaljša do septembra. Cvetovi se razvijejo posamič ali v skupinicah na koncu vej. Čaša je rdeče obarvana in je dobro vidna tudi, ko plod že dozori. Tudi venčni listi so v glavnem živordeči, včasih pa beli ter dokaj hitro odpadejo. V sredini cvetov so živorumeni prašniki, ki so krajši od venčnih listov in ostanejo še potem, ko odpadejo petalni lističi.
Plod, ki dozori septembra, je podoben jabolku, na zgornji strani pa je še dobro viden ostanek čaše. Lupina ali perikarp je precej trda ter rumenkasto rdeče barve. V notranjosti je plod razdeljen na prekate, stene le-teh pa vsebujejo znatno količino tanina. V prekatih so številna semena, ki so obdana s sočnim mesom živordeče barve ter prijetnim sladkokiselkastim okusom in značilno aromo.
Granatno jabolko rastlina Sredozemlja
Tudi v drugih državah, kot so Indija, Kitajska, Iran, je rastlina dokaj razširjena. V Italiji gojijo granatno jabolko v večji meri na otokih Sicilija in Sardinija ter v pokrajinah Calabria, Campagna in Lazio. Pri ureditvi nasadov izbirajo v glavnem aluvijalna, to je globoka in lahka tla. Ugajajo mu tople, suhe in sončne lege, vendar se rastlina zlahka prilagodi področjem, kjer zimska temperatura ne pade pod -10° C. V specializiranih nasadih posadijo rastline v oddaljenosti 4,50 x 4,50 m ali pa 5,50 x 4,50 m, najbolj razširjene sorte pa so: melograno dolce, melograno dolce a dente di cavallo, melograno Aleppia. V Tuniziji, kjer je gojenje granatnega jabolka zelo razširjeno, pa se odločajo v glavnem za sorte chelfi, gabsi, djelbi zeri in maiki.
Čas in način razmnoževanja
Rastline navadno razmnožujejo februarja – marca. Listne potaknjence ukoreninijo v rastlinjakih, kjer uporabljajo kot substrat pesek. Znani so še drugi načini razmnoževanja, ki pa so manj uporabni. Rastlino razmnožujejo tudi s semenom, vendar na ta način ne ohranijo sortne čistosti.
Granatno jabolko je zelo primerno tudi za gojenje v vrtu. Najpogosteje se odločimo za to rastlino zaradi zanimivih škrlatnih cvetov in okusnih plodov. V področjih z milimi zimami izbiramo zanj južne in sončne lege v vrtu, v področjih s hladnimi zimami pa ga gojimo v večjih posodah, ki jih pozimi prenesemo na toplo. V ta namen morajo biti z mlačno vodo, nato pa jih posušimo. Semena, ki navadno vzkalijo po petih tednih, posejemo v rodovitno in lahko zemljo, če le mogoče v posode. Posajena semena spravimo v prostor s sobno temperaturo in pazimo, da je substrat vedno vlažen. Čez nekaj tednov bodo semena vzkalila in pokazale se bodo nežne rastlinice, ki jih med zalivanjem ne smemo zmočiti. Kalitev lahko natančneje opazujemo, če postavimo posušena semena na ovlažen sloj vate, kjer se najprej razvije koreninica, šele nato pa klicni listi (kotiledoni). Nato mlade rastlinice lahko presadimo v vlažen substrat in jih negujemo v toplem prostoru.
Spomladi rastline posadimo v vrt, v krajih s hladnimi zimami pa v večje posode. Da bodo posajene rastline bolj zanimive, posadimo v vsako posodo več rastlin. Granatno jabolko se bo dobro razvilo le, če ga bomo redno namakali in gnojili. Za to so najboljša tekoča gnojila, ki vsebujejo tudi mikroelemente in so najbolj praktična. Poleti pazimo, da je substrat vedno vlažen, rastlina pa ne prenese stoječe vode.
Ko se bliža zima, prenesemo posode z rastlinami v notranjost, kjer jih pustimo do pomladi, ko jih spet prenesemo na prosto. Pozimi lahko nekoliko prikrajšamo vrh, če želimo vzgojiti nižje rastline.
Okrasne in rodne sorte
Rastline lahko nabavimo tudi pri drevesničarjih. Pri nakupu dajemo prednost tistim rastlinam, ki rastejo v kontejnerjih, ker laže prenesejo šok presajanja. Drevesničarji prodajajo tudi rastline, ki ne rodijo plodov, ampak so zanimive zaradi cvetov različnih barv. To so okrasne sorte. Če pa želimo sadne rastline granatnega jabolka, izbiramo sorte, ki nudijo zanimive cvetove in imajo dobro rodnost.
Take sorte so:
- acida, ki obrodi 8 cm debele plodove s kislim mesom in živo obarvanim perikarpom;
- rhoda z dišečimi sladkimi in velikimi plodovi;
- spanish ruby ima zelo velike plodove in močno obarvano meso;
- wonderful: rumenkastorjavi plodovi merijo do 12 cm v premeru, meso pa je sladko in prijetno diši.
Rastline navadno prvič zacvetijo v tretjem ali četrtem letu. Oplodnjo cvetov izboljšamo, če se poslužimo manjšega čopiča, s katerim nanesemo cvetni prah na brazde. Na ta način omogočimo, da se oplodi več cvetov ter rastline tako obilneje rodijo.
Vzgoja je preprosta
Gojenje granatnega jabolka ni zahtevno. Ob koncu zime rastline močneje obrežemo in jih oblikujemo v okroglasto obliko ter nudimo vsem poganjkom primerno svetlobo. Samo tako bodo rastline obilno cvetele in rodile. Del skrbi moramo nameniti tudi namakanju, ki mora biti dokaj enakomerno vsaj do meseca avgusta. Rastline, ki rastejo na prostem, namakamo enkrat tedensko, če pa gojimo rastline v posodah, jih zalivamo dvakrat na teden. Substrat ne sme biti nikoli nasičen z vodo, saj rastlina dobro prenese sušo.
Od avgusta dalje zmanjšamo število namakanj, ker lahko plodovi rastlin, ki rastejo v prevlažnem substratu, popokajo. Zaradi tega pa slabo prenesejo skladiščenje in se zato kmalu pokvarijo. Pokanje epikarpa preprečimo, če septembra zvijemo peclje plodov, da tako preprečimo normalen dotok sokov. Plodove obiramo septembra – oktobra, vendar morajo dozoreti v skladišču. Dozorevajo naj do novembra, nato pa so primerni za uživanje.
Raznovrstna uporaba
Dozorele plodove uživamo sveže ali pa pripravimo iz njih razne gastronomske specialitete. Semena uživamo tako, da primerno dozorel plod prerežemo v prečni smeri na polovico ali četrtino ter z žličko izluščimo iz njih sočna semena. Med izluščanjem semen moramo paziti, da ne poškodujemo predelne stene, ki loči plodove v prekate, ker vsebuje znatne količine tanina. Če se iz poškodovane predelne stene izlušči preveč tanina, postanejo semena trpka in tako neužitna.
Kot desert pripravimo granatno jabolko tako, da izluščimo semena in jih zložimo v primerne skodelice. S semeni enega plodu navadno napolnimo eno skodelico, nato semenom dodamo nekaj limoninega soka, vanilijevega sladkorja in konjak. Za sadno solato razrežemo na koščke 4 banane, ter jih pomešamo z izluščenimi semeni polovice granatnega jabolka. Tem dodamo nekaj zdrobljenih arašidov, limonin sok in žličko vanilijevega sladkorja.
Osvežilne so tudi pijače
Zrel plod s palcem nekoliko stisnemo, da nekoliko zmečkamo semena v notranjosti. Paziti moramo, da ne stisnemo premočno, ker se tedaj iz olupka in predelne stene izloči preveč tanina, zaradi česar postane sok odvraten. Nato plod na nekem mestu preluknjamo ter izcedimo sok v skodelico. Ker vsebuje sok visok odstotek limonine kisline, ga pred uživanjem razredčimo z vodo ter dodamo nekoliko sladkorja. Namesto vode lahko uporabimo kocke ledu ter nekoliko likerja.
Granatno jabolko simbol plodnosti
Že pred 5000 leti so Egipčani, Feničani in Judje častili granatno jabolko kot sveto rastlino. Pomembno mesto pa je dobilo v grški mitologiji, kjer je bil cvet simbol ljubezni, plod pa plodnosti in blaginje. V Grčiji, kjer so nekateri obredi povezani s tradicijo, ima granatno jabolko še danes pomembno mesto. V tej deželi je navada, da nevesta takoj po poroki vrže na tla plod granatnega jabolka ter se ji na ta način razodene prihodnost. Število semen, ki odleti iz razbitega plodu, naj bi narekovalo število potomcev, ki jih bo rodila.