Mošt in vino hranimo le v dobri, zdravi vinski posodi. To je poglavitni pogoj za njuno kakovost. Vino se namreč hitro navzame neprijetnega vonja in priokusa tudi že po novih hrastovih dogah. Pred trgatvijo poskrbimo, da primerno pripravimo vso vinsko posodo (sode, brente, kadi), očistimo pa tudi cevi, preše, mlin.
Sod, v katerem je bilo bolno vino ali vino z napako, moramo temeljito očistiti. Les je porozen in bakterije so se zajedle v les dog ali za naslage vinskega kamna in bodo kvarile mlado vino. Najprej otolčemo vinski kamen, nato sod napolnimo s hladno vodo. Ko vodo po nekaj dneh odtočimo, damo v sod živo apno ter na vsak kilogram apna še sto litrov vode ali pa vročo 2% raztopino sode. Sod nato z raztopino večkrat speremo, tako da ga vrtimo na vse strani. Lug in apno speremo z vodo ter nato še z 1 % raztopino solne ali žveplene kisline in s čisto vodo.
To bo zadostovalo, če je sod še dober in je struktura lesa še čvrsta ter je bilo bolno ali pokvarjeno vino le malo časa v sodu. Kolikor se je bolezen zajedla že globlje v sod, še zlasti, če je star, moramo sod »zapariti«, tako da v sod napeljemo cev iz kotla za žganjekuho. Če tudi to ne pomaga, je treba doge oskobljati do zdravega lesa in sod na novo oviniti. Če ima sod duh po gnilobi, mu zamenjamo gnile doge in ga nato ovinimo.
Tudi nov sod moramo pred uporabo oviniti. Kolikor nov hrastov sod ni dobro ovinjen, dobi vino zagaten okus, ker alkohol v vinu topi čreslovino iz lesa.
Kako ovinimo nov sod
Nov ali star sod z novo dogo najprej za nekaj dni napolnimo s hladno vodo. Vodo izlijemo in sod zaparimo, za kar uporabimo kotel za žganjekuho, iz katerega napeljemo paro v sod. Paro dovajamo iz kotla pri dnu soda, ker smo sod obrnili navzdol. Para gre globoko v les, raztaplja čreslovinaste snovi, se ohladi in odteka s snovmi na dno soda. Najprej odteka črna voda, nato svetlejša. Sod parimo toliko časa, dokler ne postane les zunaj topel. Če soda ni moč pariti, si pomagamo tako, da ga večkrat izperemo z malo osoljeno vrelo vodo.
Izparjen sod nekajkrat izplaknemo s hladno vodo in nato še speremo z 2 % raztopino sode ter z 1 % raztopino žveplene ali solne kisline. Kislino pazljivo pripravimo, tako da zlivamo deciliter koncentrirane kisline počasi v deset litrov vode. Če bi vlili kislino hitro v vodo ali celo dodajali vodo v kislino, lahko kislina brizgne v obraz.
Tako izlužen sod bo pust in še neprimeren za daljše hranjenje vina. Zato sod nekajkrat operemo z zakuhanim vinom in splaknemo s hladno vodo. V tako pripravljen sod lahko damo mošt, da prevre, a ga takoj po vrenju pretočimo v star ovinjen sod. Nov sod nato napolnimo z drugim vinom, v njem pa hranimo vino približno en sam mesec. Šele nato bo sod vsaj za silo uporaben za daljše hranjenje vina.
Važno je, da očistimo tudi prešo in mlin, in če sta železna, morata biti premazana z emajl lakom, odpornim proti kislinam. Kislina mošta hitro razjeda železo, a železo povzroča v vinu različne motnosti in kvari njegov okus.
Cevi, po katerih se pretaka vino, moramo tik pred uporabo temeljito pomiti, po možnosti jih zdrgnemo z okroglo krtačko, privezano na žico.
Vlažne cevi rade plesnijo in mošt se navzame plesnivega okusa. Vsako vinsko posodo pred uporabo vedno temeljito pomijemo.