Slej ko prej si vsak lastnik psice zaželi, da bi ta vsaj enkrat imela mladiče, kar je tudi za zdravje psice priporočljivo. Pogosto pa vedo lastniki o samem poteku parjenja le malo ali pa celo nič.
Prva stvar je določanje primernega plemenjaka, kar rešuje pri nas Kinološka zveza z vsakoletnimi vzrejnimi pregledi (in pravilnikom). Na teh pregledih določi vzrejna komisija najprimernejšo kombinacijo.
Navadno pripelje lastnik psico k plemenjaku, ker jo običajno tuja okolica manj moti kot psa. Lahko se seveda zgodi, da se bo psica voljna spariti samo v domačem okolju in bo treba plemenjaka pripeljati k njej na dom. Pomembno je, da izberemo primeren kraj, kjer je mir in kjer ni drugih psov, ki bi nam lahko prekrižali načrte. To je lahko atrij, vrt, terasa, travnik ali kak drug primeren prostor, kjer lahko psa brez skrbi opravita tudi potrebo. Včasih je dobro, da je prostor ograjen in da ni prevelik, zlasti če je psica zelo igriva.
Samec in samica se morata najprej spoznati, zato ju imejmo sprva nekaj časa na vrvici, da se v miru ovohata. Če ne pokažeta sovražnosti (kar je tudi mogoče), ju spustimo. Če skuša psica psa ugrizniti, ji nadenemo nagobčnik. Samec v predigri psico ovohava in liže po osramju, zadnjih nogah in glavi, jo vabi k igri ter jo s tem pripravlja na zaskok. Če je psica preveč nemirna in zaskoka ne dovoli, naj jo lastnik prime in jo trdno drži. Če se le preveč otepa, poskusimo raje prihodnji dan, ker se morda psica še ne goni dovolj. Niso redki primeri, ko lastnik napačno šteje dneve in pripelje psico prezgodaj ali pa prepozno, lahko pa ima psica podaljšano predgonjenje (predestrus). Gonitev poteka v treh fazah. Najprej je proestrus, ko psica krvavi in oddaja poseben vonj, ki pa ga zaznajo le psi. To traja približno devet dni. Od prvega dne krvavitve štejemo dneve, da določimo pravi dan za parjenje. Sledi pravi estrus (gonjenje), ki traja od devetega do petnajstega dneva. Krvavitev v tej fazi poneha, opazimo le nekaj prozornega izcedka. V tem času moramo psico spariti, ker ne prej ne kasneje ne dovoli zaskoka. Naslednja faza je poestrus, ko gonjenje ponehuje in se izgublja značilni vonj, ki tako močno privablja samce. Največja možnost oploditve je 11 do 13 dan, zato parimo v teh dneh. Pes se s prednjimi nogami trdno oklene psice okrog ledij (refleks zaskoka), nato se sproži iskalni refleks, ko išče vhod v nožnico. Ko je penis v nožnici, pride zelo hitro do ukleščenja, med katerim pes ejakulira seme (refleks ejakulacije). Takoj zatem samec svoj prijem popusti in se spusti na tla. Pes in psica ostaneta združena, ker ima penis pri psih v zadnjem delu nekakšno »napravo« v obliki dveh krogel, ki pri ejakulaciji močno nabrekneta. S tem zapreta vagino in preprečita iztekanje semena iz rodil. Tako sta pes in psica 3 do 30 minut obrnjena drug proti drugemu z zadnjim delom. Za uspešno paritev štejemo tisto, pri kateri ostaneta združena vsaj nekaj minut. Med tem časom potuje seme proti jajcevodom, kjer so zrela jajčeca pripravljena za oploditev. Zelo napačno je, če ju skušamo s silo ločiti, ker lahko pride do težkih poškodb. Ko iz tkiva odteče dovolj krvi, se pes sam osvobodi. Psici takoj po ločitvi izteče iz vagine nekaj tekočine, ki je lahko tudi nekoliko krvava. Dobro je, če psici še nekaj minut ne pustimo opraviti potrebe in jo odpeljemo na kratek sprehod.
Običajno zadostuje za uspešno oploditev en sam zaskok, odvisno od tega, ali smo ujeli pravi čas, tj. čas, ko ovulira največ jajčec. Zaskok lahko seveda plemenjak ponovi isti ali pa prihodnji dan.
Med parjenjem bodimo v bližini, vendar psov ne motimo. Naše vmešavanje je potrebno običajno le po tem, ko se združita. Psico takrat primemo, da ne bi preveč vlekla, ker lahko pride do telesnih poškodb. Paziti moramo zlasti pri psicah, ki jih prvič parimo, in pri razvajenih psicah, s katerimi so še posebno rade težave, ker velikokrat psu ne pustijo blizu, kaj šele, da bi dovolile zaskok. Take psice moramo nekoliko trdneje držati.
Do sparitve pride lahko zelo hitro (v 2 do 3 minutah) ali pa se vleče nekaj ur ali celo dni.
Če so znaki gonjenja izraženi, psica pa zaskoka ne dovoli, je možno, da gre za hormonske motnje in bo potrebna pomoč veterinarja.
Psa in psico ne puščamo dlje časa brez nadzora, ker takrat ne bomo vedeli, ali je prišlo do zaskoka ali ne. Če smo spregledali uspešno paritev in menimo, da je ni bilo ter psico ponovno parimo z drugim psom, pride lahko do superfekundacije, tj. del jajčec se oplodi s semenom prvega, del pa s semenom drugega psa. Tako leglo je potem mešano. Do superfekundacije pride tudi, če psico po parjenju zaradi zmotnega mišljenja, da se ne more več spariti, dovolj dolgo ne varujemo pred drugimi samci.
Če je bila oploditev uspešna, ji sledi brejost, ki traja običajno 62 dni (59 do 65).
Sorodna povezava:
Sorodna iskanja:
- Najboljši čas parjenja
- Parjenje psov
- Gonitve pri psicah
- Vzreja psov
- Parjenje čistokrvnih psov
- Razmnoževanje psov