Deli s prijatelji
Sabljika - Sansevierija

Sabljika ali sansevierija, kot jo z drugim imenom imenujemo, je pri nas že zelo dolgo priljubljena rastlina. Številni ljubitelji jo cenijo predvsem zaradi njene trpežnosti, saj dobro uspeva tudi tam, kjer številne druge rastline propadejo. Zato jo vse pogosteje srečujemo v različnih koritih, najsi bo doma v stanovanju ali v različnih poslovnih prostorih, samo ali v družbi z drugimi rastlinami. Svojo pravo okrasno vrednost pokaže le, če raste sama. Botanično uvrščamo sabljiko v družino agavovk (Agavaceae). Njena domovina so tropski predeli Afrike in Azije, kjer je izpostavljena različnim vremenskim razmeram, z dolgotrajnejšimi sušami in visokimi temperaturami. Zato tudi v stanovanju dobro uspeva na svetlem in toplem mestu.

Sabljika - Sansevierija
Sabljika – Sansevierija

V naravi raste okrog 60 vrst, od teh jih v okrasne namene vzgajamo le nekaj.

Sabljika – Sansevieria Trifasciata oz. Taščin Jezik

Najbolj znana sabljika je Sansevieria trifasciata, katere se je oprijelo nekoliko zlobno ime taščin jezik. Ta vrsta ima dolge in ozke liste, na koncu, priostrene in zelo mesnate. Na obeh straneh mesnatega lista so belkasto zelene lise, ki potekajo kot prečne proge. V dobrih razmerah zrastejo listi tudi do meter visoko ali še več. Rastlina se s starostjo tudi zgosti, saj požene številne nove poganjke, iz katerih zrastejo listi. Iz vsakega poganjka požene do 6 listov, ki tvorijo ozko rozeto. Iz te požene cvetno steblo z drobnimi zelenkastimi cvetovi. Cvetovi nimajo okrasne vrednosti, pač pa vzgajamo rastline zaradi lepih in trpežnih listov. Pisano listna zvrst St Laurentii ima rumeno obrobljene liste. Pogostna je še S. Export, ki ima v primerjavi s S. Trifasciata nekoliko širše, lepo pisane liste. Sabljika Sansevieria hahnii je nizke in široke rasti. Njeni listi so kratki in nekoliko širši, na koncu priostreni. Pri razraščanju tvori široko rozeto. Znana je tudi sorta z zlato rumeno obrobljenimi listi, Sabljika golden hahnii. Po naših vrtnarijah zasledimo še Sabljiko grandis, ki je po svoji zunanjosti nekoliko podobna prejšnji vrsti, Sabljiki hahnii, le da ima nekoliko večje in bolj grobe liste. Pri razraščanju ne tvori tako lepe rozete. Zaradi močne rasti se jo sadi v korita ali pa v viseče košarice, kjer se lahko prosto razrašča. Omeniti moramo še sorto S. cylindrica, ki ima okroglaste liste, podobne cevi, le da so na koncu priostreni.

Sansevierije razmnožujemo z delitvijo ali s potaknjenci. Z delitvijo razmnožujemo predvsem pisano listne sorte, da dobimo enake mlade rastline. Vse druge pa lahko razmnožujemo še s potaknjenci. Te napravimo tako, da liste razrežemo na 8 do 12 cm dolge liste, ki jih pustimo nekaj dni, da se rane zasušijo, nato pa jih posadimo v pesek. Ko se po nekaj tednih ukoreninijo, jih sadimo v mešanico komposta, ruševke in peska, po možnosti v nizke posode, ki so lahko nekoliko širše, ker se korenine razraščajo bolj plitvo. Ker so korenine bolj občutljive na odvečno vodo, pazimo, da jih ne zalivamo preveč. Priporočljivo je tudi, da ob presajanju poskrbimo za potrebno drenažo. Zalivamo jih s postano vodo, ki naj bo ogreta na sobno temperaturo. Pri zalivanju pazimo, da jim ne omočimo preveč listov, ker bi ti lahko pričeli gniti. Stare rastline so zelo odporne, mlade pa nekoliko občutljivejše. Zato jih nikakor ne izpostavimo močnemu soncu, ki bi jim lahko škodovalo. Odraslim rastlinam sonce ni več nevarno, vendar jih nanj privajamo vseeno bolj previdno. Poleti, jih imamo lahko na prostem, jeseni pa jih pravočasno prenesemo v sobo, da jih ne poškoduje mraz. Prezimimo jih na svetlem in toplem mestu, pri temperaturi nad 14° C. Pri zalivanju v zimskih mesecih bodimo nadvse previdni. Škoduje jim lahko že nekajkratno premočno zalivanje, zato poskrbimo, da so bolj suhe.

Zadnje vpisani mali oglasi

>> Objavi oglas <<

>> Prikaži več oglasov <<